Vlada je naredila korak naprej v proračunskem načrtovanju in določila razrez proračunskih izdatkov za prihodnji dve leti po ministrstvih. Gre za proračuna, ki bosta postavila javnofinančni okvir za delovanje Golobove vlade v zadnjih dveh letih mandata in predvsem za izpeljavo obljubljenih zavez in projektov. Da gre za ključna proračuna za to vlado, je včeraj ocenil tudi njen podpredsednik Matej Arčon. »Ko bo realiziran proračun za leto 2025, ne bomo več govorili, kaj bi in kaj bomo, temveč kaj smo naredili, in prepričan sem, da bomo imeli veliko pokazati.«
V skladu z napovedmi finančnega ministra Klemna Boštjančiča in spomladi določenim triletnim fiskalnim okvirom porabe bosta proračuna za prihodnji dve leti težka približno 17,1 milijarde evrov, kar je rekordna višina. Vsa ministrstva bodo dobila več denarja kot letos.
Spet bo treba upoštevati
fiskalno pravilo
Prihodnje leto je načrtovanih kar 800 milijonov evrov več odhodkov kot letos oziroma za skoraj 1,3 milijarde evrov več, kot je bilo predvideno z lani sprejetim proračunom za prihodnje leto, prihodkov pa naj bi se v državni proračun nateklo za dobrih 15 milijard oziroma eno milijardo evrov več kot letos. Primanjkljaj bo kljub ugodnim gospodarskim razmeram tako še vedno razmeroma visok in bo znašal skoraj dve milijardi ali 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ali bo to ustrezalo novim fiskalnim pravilom, ki jih bo treba z novim letom znova upoštevati, bo znano jeseni, ko bo evropska komisija ocenila vladni načrt postopnega zniževanja javnega dolga. Ta je zdaj pri 70 odstotkih BDP, kar je več od dovoljenih 60 odstotkov. Arčon tega včeraj ni podrobneje komentiral, dejal je le, da bodo zadnje številke znane septembra.
Da je zaradi prihajajočih sprememb nujno korenito izboljšanje javnofinančnega načrtovanja, je nedavno opozoril tudi fiskalni svet. Zgornja meja izdatkov bo namreč za obdobje štirih let zavezujoča in dogovorjena na ravni EU. »Za zagotovitev vzdržnega javnega dolga bo dovoljena rast porabe v prihodnjih letih nižja od realizirane v zadnjih letih. To bo zahtevalo bolj realistično in srednjeročno usmerjeno pripravo proračunskih dokumentov.«
Matej Arčon je izpostavil, da predlagana razreza proračunov zagotavljata potrebna sredstva za realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in za izvedbo vseh ključnih reform, ki jih je vlada obljubila v tem mandatu. »Zagotovili smo sredstva za izvedbo zdravstvene reforme, za uresničitev reforme plač v javnem sektorju, za izvedbo napovedane gradnje javnih najemnih stanovanj in za poplavno obnovo, ki bo potekala v skladu s sprejetimi programi,« je poudaril Arčon. In dodal, da za razvoj, inovacije in znanost namenjajo več denarja kot kadar koli doslej.
Več za policijo in vojsko,
manj ministrstvu za kohezijo
Hiter pregled okvirnega razreza kaže, da se glede na že sprejeti razrez za leto 2025 tudi z rebalansom večina ministrstev prihodnje leto lahko nadeja več sredstev. Najvišji relativni dvig sredstev se z rebalansom napoveduje ministrstvu za javno upravo, in sicer z 81 na kar 235 milijonov evrov. Znaten dvig glede na sprejeti razrez se po deležu obeta tudi ministrstvom za gospodarstvo (254 milijonov), za naravne vire in prostor (346 milijonov), kar je glede na popoplavno sanacijo pričakovano, ter za digitalno preobrazbo (138 milijonov).
Najtežji bo seveda proračun ministrstva za finance, ki bi po predlogu razreza dobilo 4,9 milijarde evrov, kar je približno 380 milijonov evrov več od sprejetega proračuna za leto 2025. Sledita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki bo dobilo dobrih 200 milijonov evrov več (2,1 milijarde evrov) ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z 2,08 milijarde evrov oziroma kar 340 milijoni evrov več. Več kot milijardo, in sicer 1,17 milijarde evrov, si lahko obetajo tudi na ministrstvu za obrambo, kar je 67 milijonov evrov več od sprva predvidenih. Več denarja bo šlo med drugim tudi za policijo, infrastrukturo, kmetijstvo ter ukrepe na področju okolja, podnebja in energije.
Občutno zmanjšanje prihodkov, za dobro polovico, se obeta ministrstvu za kohezijo, in sicer z 817 na 382 milijonov evrov v letu 2025 in na 500 v letu 2026, kar je verjetno povezano z načrti realizacije kohezijskih projektov. Manj denarja od sprva predvidenega naj bi prejelo tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, ki se mu proračun z 273 znižuje na 218 milijonov evrov. Na vprašanje, kaj to pomeni v luči napovedanih 100 milijonov evrov na leto za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj, je Arčon pojasnil, da se to vodi v tako imenovani B-bilanci, ki ni bila predmet včerajšnje razprave, pač pa bo na dnevnem redu na septembrski seji.
