Madžarska, edina država, ki je še v postopku po 7. členu evropske pogodbe zaradi sistematične grožnje vladavini prava, bo z julijem prevzela vodenje Evropske unije iz belgijskih rok. V času institucionalnega medvladja, ko bo evropski parlament soočen z lastnim konstituiranjem, poletnimi počitnicami in izvolitvijo nove komisije, madžarsko predsedovanje Svetu EU ne bo imelo veliko priložnosti za napredek na zakonodajnem področju. Kako bo torej predsedovanje izkoristil premier Viktor Orban? V minulih dneh je vlada v Budimpešti predstavila svoje prioritete ter tudi geslo predsedstva, ki se bo glasilo Naredite Evropo spet veliko in je seveda podobno sloganu Donalda Trumpa Naredite Ameriko spet veliko. Slogan predsedovanja je že poskrbel za prvo dviganje obrvi med številnimi evropskimi politiki.
Se sploh lahko kaj zgodi?
Marta Pardavi, sopredsedujoča madžarski veji mednarodne nevladne organizacije Helsinški odbor za človekove pravice, pravi, da je izbira slogana jasen namig pomoči Trumpu v njegovi volilni kampanji, prav tako pa je provokacija za Evropo. »Skrb vzbujajoče je imeti predsedstvo Svetu EU, ki pravi, da je Evropa šibka,« pravi Pardavijeva. Slogan secira tudi z Orbanovimi govori in ideologijo, v katerih je veliko govora o upadu Zahoda in vzponu Vzhoda. Orban se pri svojih političnih preferencah, načinu vladanja, korupciji ter nespoštovanju ustavnih omejitev in sistema zavor in ravnovesij spogleduje z Vzhodom, pravi in dodaja: »Jasno govori, da bi se tako kot Madžari morali pridružiti vzponu Vzhoda. Da bi se ustavil upad Evrope in Zahoda, bi morali po njegovi oceni v Evropi spremeniti nekatere temeljne zadeve. In sprašujem se, kaj ima v mislih, kateri premik v vrednotah in političnih zavezništvih.«
Madžarsko predsedovanje bo zaokrožilo osemnajstmesečni skupni program predsedujočega tria s Španijo in Belgijo. Zaradi groženj vladavini prava so sicer številni evropski poslanci iz progresivnega bloka strank pred meseci celo želeli, da se Madžarski odvzame predsedovanje. Pričakovanja glede prihodnjih šestih mesecev pa zdaj nihajo med strahom pred madžarskimi blokadami (Budimpešta med svojim predsedovanjem ne izključuje možnosti uporabe veta) do ocen, da se ne bo zgodilo nič posebnega – ker se zaradi političnega interegnuma v EU niti ne more.
Oder za politični promet
Pardavijeva ocenjuje, da so na mizi EU pomembne teme, ki jih je treba nagovoriti, saj zadevajo naslednja leta. Hkrati opozarja, da bi se politični interegnum zgodil ne gleda na to, kdo bi predsedoval Uniji. »To vmesno obdobje daje morda tudi več možnosti za politična sporočila premierja Orbana. Če je manj dnevnih nalog, se lahko bolj posveti denimo obiskom političnih voditeljev, torej ljudi, ki jih v zadnjih letih ni bilo na spregled v Budimpešto. To ni bilo območje velikega prometa za evropske voditelje. Orban zdaj dobiva večjo vidljivost, dobiva oder. Čeprav bo imel priložnost, da ponovno vzpostavi zaupanje, pa je težko spremeniti svoje navade,« ocenjuje Pardavijeva.
Prednostne naloge Madžarske niso kakšna izjema. Gre za zavzemanje za novi dogovor o konkurenčnosti, krepitev evropske obrambne politike, nadaljevanje širitvenega procesa v skladu z izpolnjevanjem kriterijev, zajezitev migracij, spopadanje z demografskimi spremembami in oblikovanje nove kohezijske politike ter kmetom naklonjene kmetijske politike. Če gre soditi zgolj po prioritetah, predsedovanje Madžarske ne bi smelo biti problematično – vendar pa po junijskem začetku pristopne konference z Ukrajino že zdaj zelo jasno napoveduje, da se pristopni proces za Kijev med njihovim predsedovanjem ne bo kaj prida premaknil naprej. Nasprotno velja za zahodni Balkan, kjer želijo postopni proces še dodatno spodbuditi.
Premier ne more iz svoje kože
»Mislim pa, da jim ne bo uspelo spet vzpostaviti več zaupanja. Madžarski premier bo s svojimi govori, retoriko in stilom težko ohranil položaj poštenega posrednika in dobrega pogajalca, torej tistega akterja, ki poskuša vse druge okoli mize pripeljati do konsenza,« poudarja Pardavijeva.
Kot primer tega, kako država, ki bo predsedovala EU, govori nekaj, v realnosti pa počne nekaj povsem drugega, navaja nedavni Orbanov komentar glede kazni sodišča EU, ki je Budimpešti naložilo 200 milijonov evrov kazni in še po milijon evrov vsak dan do izvršitve sodbe o odpravi omejevanja dostopa do postopka mednarodne zaščite, nezakonitega pridržanja prosilcev za azil na tranzitnih območjih in kršitev njihovih pravic. »Orban je rekel le, da je to krvosestvo, nora odločitev in Soroševo delo. To je priročen pristop, ki ga v svoji propagandi uporablja proti medijem in nevladnim organizacijam. Napadi na evropske institucije, dvomi o njihovi neodvisnosti in kredibilnosti, omalovaževanje nasprotnikov so standardni prijemi madžarske vlade. Teh ne bodo pospravili v predal, ker bodo imeli v rokah predsedstvo EU za pol leta,« je prepričana Pardavijeva.
