V toplih dneh smo na prosto posadili paradižnik in ostale plodovke. Vreme je odlično za rast vseh vrtnin, saj je toplo z rednimi padavinami. Zato je možnost napada bolezni in škodljivcev veliko večja. In zato vse vrtnine redno krepimo z morskimi algami.
Zmanjšajmo vlago
Vsi vemo, da če paradižnik izpostavimo dežju in vlagi, se hitro pojavijo bolezni, kot je paradižnikova plesen. Ta se izjemno hitro širi in uniči cel nasad. Zato vzgajamo paradižnik v loncih pod balkoni, rastlinjakih ali pa jim naredimo streho kar na vrtu. Če imamo čas, je dobro po vsakem dežju rastline nežno otresti, da vse kapljice vode spolzijo na tla. V veliko pomoč nam je tudi veter, ki hitro osuši rastline. Poleg vsega tega je zelo pomembno paradižnik saditi na dovolj veliko razdaljo med rastlinami. Ta naj bo okoli 70 cm. Le tako bodo rastline lahko »dihale« in se hitro osušile.
Pravilno gnojenje
Redno dognojevanje je zelo pomembno, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, kar pomeni veliko pridelka. To bomo dosegli le z rednim in pravilnim gnojenjem. Uporabimo kakovostna gnojila Compo s poudarkom na dovolj kalija (K). Za dognojevanje uporabimo COMPO BIO tekoče gnojilo za paradižnik z veliko kalija (K). Kalij zagotavlja čvrstost rastlin in poskrbi za dober in kakovosten pridelek. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti in tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko. Lahko ga škropimo po listih - foliarno dognojevanje ali zalijemo. Najboljša bo kombinacija obojega. Pognojimo ga po zemlji z granuliranim gnojilom COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke in škropimo po listih s tekočim gnojilom COMPO BIO tekoče gnojilo za paradižnik. Zalivamo primerno glede na zunanjo temperaturo. V poletnih mesecih bo potrebno paradižnik zaliti vsak dan. Če nimamo nobenih rastlin pod paradižnikom, je smotrno položiti zeleno zastirko, saj tako zmanjšamo izhlapevanje vode. Če pa lahko postavimo namakalni sistem, pa bo najbolje za naš pridelek in porabo vode.
Krepitev z algami
Morske alge spadajo med biostimulante. To pomeni, da krepijo imunski sistem rastlin, spodbujajo rast in v splošnem krepijo. Poznamo različne morske alge. Tako na vrtu uporabljamo rdeče morske age Rasti Algo Plasmin, kot tudi rjave morske alge Rasti AlgoVital Plus. Morske alge Rasti lahko uporabimo kot listno gnojilo (foliarno škropljenje) prav tako pa jih uporabljamo kot tekoče gnojilo, s katerim zalijemo rastline. Običajno po setvi posejano zalijemo z rdečimi algami Rasti Algo Plasmin. Pa še eno vlogo imajo alge, izjemno pomembno: takoj po nastopu poškodbe (ko so listi že suhi, a čim prej) zaradi toče (najpogosteje), vetra, škodljivcev, mraza, vročine… posevek poškropimo z njimi. Zelo hitro zaprejo in posušijo rane, s tem pa preprečijo vstop glivicam in drugim boleznim v rastline. V takšnem primeru bo največji učinek imelo sredstvo Rasti AlgoVital Plus, ker vsebuje tudi aminokisline, poleg morskih alg. Pa še v tekoči obliki je, za lažjo uporabo. Alge imajo dodaten stranski učinek. Te namreč smrdijo škodljivcem, zato je njihova uporaba tudi preventiva pred njimi. Seveda ta učinek ni vedno dovolj močan, a je dodatek alg ob škropljenju vrtnin z insekticidi, vedno priporočljiv.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak
