Za nakup Perutnine Ptuj sta se pred leti, potem ko je bila krajši čas v lasti družbe SIJ – Slovenska industrija jekla, zanimala dva giganta: LDC, največji francoski proizvajalec perutninskega mesa, in ukrajinski perutninarski velikan Mironivski Hliboprodukt (MHP), ki je v večinski lasti milijarderja Jurija Kosiuka. Uspešnejši je bil slednji. Za nakup Perutnine Ptuj je MHP leta 2019 odštel okoli 240 milijonov evrov.
Pod taktirko Ukrajincev je skupina Perutnina Ptuj prihodke od prodaje izrazito povečala – z 270, kolikor so znašali leta 2017, na 504 milijone evrov v preteklem letu. Zastavljeni cilji so visoki. »Strateški načrt skupine Perutnina Ptuj je, da do leta 2027 dosežemo milijardo evrov prihodkov na leto in presežemo 200.000 ton letne proizvodnje (lani je znašala okoli 130.000 ton, op. a.). To bomo dosegli z investicijami v zagotavljanje organske rasti, za katero smo v zadnjih petih letih že namenili 160 milijonov evrov, in s prevzemi v celotni regiji. Načrtujemo, da bomo za investicije do konca leta 2027 namenili še vsaj 200 milijonov evrov,« so povedali v Perutnini Ptuj.
Rast in razvoj podjetja, kot vse kaže, prinašata tudi pomembne organizacijske spremembe. Doslej so se vse ključne poslovne operacije za celotno skupino usmerjale s Ptuja, kjer ima Perutnina Ptuj sedež. V celotni skupini je Perutnina Ptuj za zdaj še krovno oziroma obvladujoče podjetje, kar med drugim pomeni, da prav ona konsolidira poslovne izkaze za celotno skupino. Po novem ne bo več tako; po vsej verjetnosti se bo glavni štab skupine Perutnina Ptuj selil iz Slovenije.
Visoke investicije
Kot so pojasnili, sedež Perutnine Ptuj, d. o. o., je in bo ostal na Ptuju. Tudi vsi direktorji, vključno z njihovimi ekipami, bodo ostali v Sloveniji. »Zgolj skupina Perutnina Ptuj se bo preoblikovala v holding in posledično bo Perutnina Ptuj, d. o. o., postala ena izmed članic novoustanovljenega holdinga,« so pojasnili v Perutnini Ptuj. Iz te navedbe lahko sklepamo, da nameravajo ukrajinski lastniki ustanoviti podjetje, ki bo od Perutnine Ptuj, d. o. o., prevzelo obvladujočo vlogo v celotni skupini, Perutnina Ptuj, d. o. o., pa bo postala le eno od hčerinskih podjetij novega holdinškega podjetja, tako kot vsa druga podjetja, v katerih je danes Perutnina Ptuj neposredna lastnica in so del ptujske skupine. »Skupina Perutnina Ptuj je čedalje večja, v njeno strukturo bodo v prihodnje prihajale tudi nove članice. Na holding se bodo preselili zgolj določeni kadri, ki že sedaj delujejo le na ravni skupine Perutnina Ptuj, operativno pa ne delujejo v posameznih državah,« so odločitev o načrtovanih organizacijskih spremembah utemeljili v Perutnini Ptuj. Po neuradnih podatkih bi bil sedež novega holdinga lahko na Hrvaškem. »Končna odločitev, kje bo sedež holdinga, še ni sprejeta, vendar ta ne bo imela nobenega vpliva na poslovanje in operacije v Sloveniji,« so dejali v Perutnini Ptuj.
Perutnina Ptuj je lani ustvarila 261 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je približno 15 odstotkov več kot leto pred tem. Ob tem je čisti dobiček znašal dobrih 22 milijonov evrov, kar je bilo malenkost manj kot leta 2022. Prihodki od prodaje skupine Perutnina Ptuj so se lani povečali za dobrih 14 odstotkov, na 504 milijone evrov, čisti dobiček pa za skoraj četrtino, na dobrih 56 milijonov evrov. Za letos so v Perutnini Ptuj načrtovani prihodki od prodaje v višini 265 milijonov evrov, na ravni skupine pa 535 milijonov evrov.
V Sloveniji so v prihodnjih dveh, treh letih načrtovane tri večje naložbe v skupni višini 160 milijonov evrov. Največja je celostna prenova in povečanje zmogljivosti Mesne industrije Ptuj, za kar pridobivajo potrebno dokumentacijo. Potekata prenova in rekonstrukcija večje skupine farm in lastne tovarne krmil. Na Hrvaškem hčerinsko podjetje Perutnina Ptuj – Pipo Čakovec v letošnjem letu načrtuje okoli 16 milijonov evrov naložb v tri nove farme in investicijsko vzdrževanje, v prihodnjem letu pa so predvidene naložbe v višini šestih milijonov evrov.
Širitev zmogljivosti
na Hrvaškem
Zakaj so se v Perutnini Ptuj odločili, da zmogljivosti širijo na Hrvaškem namesto v Sloveniji? »Tako kot v Sloveniji, Srbiji in BiH imamo tudi na Hrvaškem vzpostavljeno stoodstotno domačo rejo, saj je strateški cilj, da je vse piščančje meso, ki ga vzredimo in prodamo na Hrvaškem, hrvaškega porekla, tako kot je vse meso, prodano v Sloveniji, slovenskega porekla. Naložba v nove farme na Hrvaškem, s katero bo Perutnina Ptuj pridobila okoli 16.000 kvadratnih metrov vzrejnih površin, bo pokrivala dvig povpraševanja in zagotavljala dodatne zmogljivosti,« so odgovorili v Perutnini Ptuj.
Pred kratkim so se odločili za preureditev hlevov matičnih jat v hleve za vzrejo piščancev. Agrarnemu ekonomistu z ljubljanske biotehniške fakultete Alešu Kuharju se ukinjanje matične jate za vzrejo piščancev ne zdi nič spornega. »Odločitev Perutnine Ptuj predstavlja tehnološki korak naprej pri proizvodnji jajc, ki na njihovo kakovost ne bo vplival. Na svetu obstajata dve pomembni organizaciji, ki se ukvarjata z genetiko rejnih piščancev in sta, kar zadeva njihovo selekcijo, daleč pred drugimi. Matična jata so kokoši in petelini vrhunske genetske provenience, ki nesejo jajca za rejne piščance. Oplojena jajca gredo v inkubator, kjer se izvalijo piščanci, ki jih en dan stare prestavijo h kooperantom, partnerskim kmetom rejcem piščancev.«
Po drugi strani Kuhar opozarja, da se nihče ne vpraša, zakaj bo ukrajinski kapital investiral v ogromne vzrejne centre piščancev na Hrvaškem in ne primarno v Sloveniji. »Razlog za takšno odločitev so okoljske omejitve, saj bi bila potrebna tri leta za gradnjo novih hlevov, medtem ko ukrajinski lastnik, ki ima na voljo veliko denarja, ne želi čakati toliko časa. V Slovenijo bi vlagal, vendar ima država neprimeren odnos do kmetijstva tretjega tisočletja. Arhitektura slovenskega kmetijstva je izprijena. V ekonomsko-družbenem prepletu ne znamo spodbujati agroživilskih sistemov tretjega tisočletja. Poleg tega številni kmetje ne želijo delati. Dostikrat je slišati, da se jim kaj ne splača. Očitno se edino njim ne splača,« je kritičen Kuhar.
