Letos smo v obalno-kraški regiji razpisali 24. natečaj. Komisija za ocenjevanje inovacijskih predlogov pod vodstvom predsednika dr. Aleša Lipnika je med enajstimi prispelimi prijavami podelila po tri zlata, srebrna in bronasta priznanja ter dve priznanji za prebojno invencijo. Zlati inovaciji podjetja Aqua Lab in Hidria, podružnica Koper, KC Industrijska avtomatizacija pa sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje za najvišje nagrade na nacionalni ravni.
Letošnji nagrajenci
Družba Aqua Lab je zlato priznanje dobila za inovativni filter hyper, ki iz vode odstranjuje mikroplastiko. Koprska podružnica Hidrie, ki se ukvarja z industrijsko avtomatizacijo, je bila nagrajena z zlatim priznanjem za avtomatsko univerzalno pakirno linijo. Hidria, oddelek za razvoj in proizvodnjo avtomobilskih in industrijskih sistemov, je zlato plaketo prejela za industrializacijo procesa robotskega varjenja z uporabo digitalnega dvojčka. Hidria je za svoje inovacije dobila tudi dve srebrni priznanji, s »srebrnimi ocenami« pa je komisija ocenila še inovacijo thermoboost, ki znižuje račune za elektriko in je obenem do okolja prijazen (Silvano Bizjak, s. p., ter Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto). Bronasta priznanja je komisija podelila Srednji tehniški šoli Koper za hibridno metodo poučevanja, Conors Adventure in Piji Vrezner, s. p., za modularno oprsnico za psa infinity, ter Onitex Automation, ki je predstavil inovativni avtomatski stroj za etiketiranje. Ob tem je komisija podelila še dve priznanji za prebojni invenciji, prejela sta ju Maja Asanović, s. p. (povezani turistični ekosistem – Visit-Slovenia.eu), in Interso, integracija ekonomije (ustvarjalno sproščanje in team building za podjetja). Obe letošnji zlati regijski inovaciji, ki smo ju poslali na nacionalno tekmovanje, sta prejeli bronasto priznanje.
Motivacija za inoviranje
Slovensko gospodarstvo, ki je kot izvozno usmerjeno izpostavljeno vsem tveganjem globalnega trga, je v stalnem procesu inoviranja. Res pa je, da številni inovatorji svojih »izumov« sploh ne prijavljajo na različne izbore. Razlogov za to je veliko, ključni pa je ta, da v mnogo okoljih še niso prepoznali neposrednih koristi, ki jim jih medijska in strokovna izpostavljenost lahko prinese. Razlikovati je treba med koristnimi predlogi in inovacijami. Obojega je največ v okoljih, kjer je tradicionalno doma industrija – oziroma v večjih proizvodnih okoljih. Regijsko gospodarstvo v obalno-kraški statistični regiji je večinoma storitveno, tu so inovacije, priznajmo si, nekoliko redkejše. Vsekakor pa mora podjetje, ki sistemsko podpira inoviranje, za doseganje rezultatov namenjati določen obseg sredstev. Znana je modrost, da so se največje globalne inovacije zgodile po tistem, ko se je ponesrečilo vsaj nekaj sto poskusov. Za velike inovacije mora torej podjetje vlagati lastna sredstva in imeti primerno usposobljene ljudi. V regijskem gospodarskem tkivu obalno-kraške regije pa je kar 85 odstotkov mikropodjetij, v katerih so zaposleni skrbno prešteti in časa za »inovacije« največkrat zmanjka.
Inovativna podjetja običajno spadajo tudi v krog tistih, ki so gospodarsko uspešni. V slovenski družbi pa na najboljše običajno gledamo z očmi, polnimi dvoma, češ: »Le kako njim uspeva, če meni ne. Saj niso nič boljši od mene.« Kot družba bomo morali spremeniti nekatere vzvode, da bodo inovatorji cenjeni, da bodo podjetja, ki utirajo pot v določeni panogi ali na določenem tujem trgu, dobila predvsem podporo in manj polen pod noge.