Projekt Gazela, ki letos praznuje 25 let, je strukturno zelo razvejen projekt in od vsega začetka demokratično zasnovan. Podjetje Dnevnik Mediji je lastnik blagovne znamke Gazela, tudi organizator izborov regionalnih gazel in prireditev po tako imenovanih gazeljih regijah, ki jih je šest. Seveda je Dnevnik tudi organizator osrednje prireditve Slovenska gazela, ki vsako leto poteka v Cankarjevem domu.
Vendar pa Dnevnik ni edini sodelujoči v projektu. Projekt naša družba izvaja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in s trinajstimi regionalnimi gospodarskimi zbornicami, ki so za izbor regionalnih gazel nepogrešljiv člen, saj prav te najbolje poznajo podjetja, ki delujejo v njihovih regijah. Pomembno je vedeti, da se podjetja k sodelovanju v projektu ne morejo prijaviti sama, ampak so k temu povabljena, če izpolnjujejo merila za to, da se lahko potegujejo za naziv gazela, kar že na začetku postopka zagotavlja odličnost končnega izbora.
Meril za izbor gazele je več, večinoma izhajajo iz analize podatkov o poslovanju podjetij v minulih petih letih, najpomembnejši med temi podatki pa je rast ustvarjenega prometa. Vendar podatek o rasti ni tudi odločilen, saj so pomembni še drugi podatki o poslovanju, denimo ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega (primerjalno s panogo), višina plač (glede na panogo), dosežena bonitetna ocena. Pomembna podatka za odločevalce sta tudi stopnja odvisnosti podjetja od njegovih kupcev in kazalnik verjetnosti preživetja podjetja. Enako pomembni merili, ki ju v projektu Gazela poudarjeno upoštevamo v minulih letih, sta tudi družbena odgovornost podjetja in njegova trajnostna naravnanost: podjetje, ki socialnemu okolju, v katerem živijo njegovi zaposleni, ne vrača rezultatov njihovega znanja in prizadevanja, in podjetje, ki prekomerno in nepovratno posega v svoje ekološko okolje, ne more biti gazela! Gazele so tako merilo uspešnosti zasebne gospodarske pobude kot tudi merilo kakovosti njene socialne funkcije. Tudi podjetniški valpti, ki svoj dobiček snujejo na izžemanju zaposlenih in kršitvah njihovih socialnih pravic, ne morejo biti gazele. Gazele morajo vedno biti vzor poslovne in socialne odličnosti.
Napornejše od volitev papeža
Podatke o poslovanju, brez katerih ne bi bilo mogoče odločati o dobitnikih priznanj, Dnevniku zagotavlja podjetje Dun & Bradstreet. Dnevnikov partner v projektu od samega začetka je tudi družba Mediade – Edita Krajnović v njenem imenu skrbi za metodologijo izbora in je lahko prepričljiva sogovornica v debatah o tem, kako še bolj precizno meriti najhitreje rastoča podjetja. Metodološka komisija je prvo sito izbora zlate gazele: njeni člani izvajajo intervjuje z nominiranimi podjetji in odločajo o dobitnikih priznanj za regionalno gazelo. Podjetje Teater Andreja Stražišarja, še enega velikega zagovornika ideje Gazel, pa vsa leta zagotavlja, da so Dnevnikove prireditve za njene obiskovalce tudi privlačen dogodek. Brez prizadevanj teh Dnevnikovih partnerjev gazel, ki navdušujejo občinstvo, zares ne bi bilo.
Najpomembnejši člen v tem kompleksnem postopku izbora pa je svet Gazela. Njegova najpomembnejša naloga je, da odloča o dobitnikih priznanj zlata, srebrna in bronasta gazela. Svet sestavljajo predstavniki zlatih gazel iz minulih let (direktorji, lastniki), predstavniki Dnevnika, metodološke komisije, skrbnika metodologije, GZS, strokovnjaki za podjetništvo, lahko tudi pomembni sponzorji projekta. Svet v tako raznoliki sestavi je v primerjavi z drugimi podjetniškimi gremiji, ki delujejo v Sloveniji, in glede na strukturo odločevalcev v drugih, Gazeli konkurenčnih izborih izstopajočih podjetij, povsem neprimerljiv organ. Svet Gazela namreč sestavljajo izpričani strokovnjaki za podjetništvo, pri čemer poslovniška določba tega organa zahteva, da morajo imeti zlate gazele v njem večino glasov.
Svet Gazela mora o dobitnikih priznanj za zlato, srebrno oziroma bronasto gazelo odločiti s soglasjem večine na seji sveta prisotnih članov. Svet že leta dokazuje, da ta zahtevna naloga ni tudi nemogoča: demokratična in odprta razprava na seji sveta je doslej vedno pripeljala do tega, da so zagovorniki drugačnih stališč od končnih odločitev sveta Gazela ta sprejeli, čeravno so bili po prvem krogu glasovanja morda v večini. Svet Gazela o dobitnikih priznanj odloča na podlagi argumentov in ne na podlagi preštevanja glasov za in proti.
Mirka Straška je zamenjal Simon Mesec
Zelo pomembno vlogo pri tem vsakoletnem tehtanju ima predsednik sveta Gazela, kar se je potrdilo tudi ob letošnjem odločanju o dobitnikih najvišjih priznanj. Od njega člani sveta pričakujejo, da jim bo predstavil svoje argumentirano stališče o izboru predvsem zlate gazele in načel, ki jih pri tem zastopa. Tako predstavljena stališča predsednika sveta lahko odločilno vplivajo na premislek o opredelitvah drugih članov tega organa, vendar ni nujno, da bo svet Gazela vedno sledil stališčem svojega predsednika. Pred nekaj leti je predsednik sveta pri odločanju o zlati gazeli na začetku odločanja zastopal drugačno stališče od večinskega, ki je bilo na koncu soglasno potrjeno. Poslovno dogajanje v naslednjih letih je potrdilo, da so bili pomisleki predsednika sveta Gazela umestni.
Predsednik sveta Gazela je bil takrat Mirko Strašek, ustanovitelj, direktor, danes pa prokurist podjetja KLS Ljubno, od katerega proizvodnje zobatih obročev je odvisna svetovna avtomobilska industrija. Po tem, ko je Strašek na zadnji seji sveta sporočil, da se umika iz predsedovanja svetu Gazela, je ta za svojega novega predsednika potrdil Simona Mesca, direktorja Meborja, velikega podjetja iz Selške doline in zlate gazele leta 2018.
