Nekdanji blejski hotel je leta 2017 od družine Janković odkupil poslovnež Otmar Zorn, ki na Gorenjskem razvija še nekaj drugih gostinsko-turističnih projektov – nazadnje je v portfelj dodal že dolgo zanemarjeno blejsko Pristavo. Hotel so z več kot milijonsko investicijo in ob upoštevanja zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije popolnoma prenovili, ga iz trizvezdičnega nadgradili v štiriinpolzvezdičnega (ali uradno štirizvezdičnega superior) ter mu dodali še petzvezdično storitev, kot pravijo sami.

Svoja vrata je hotel​ Bledrose odprl oktobra 2019. Ponuja namestitev v 88 dizajnersko opremljenih sobah, od klasičnih dvoposteljnih sob do razkošnih hotelskih apartmajev, ki so posebej prilagojeni družinam, poslovnim gostom in mladoporočencem. Ima štiri konferenčne dvorane ter velnes z notranjim bazenom, savnami in masažnim centrom. Za sodobno opremo hotela je poskrbel arhitekt Jani Vozelj. Njihovo restavracijo z bogato kulinarično ponudbo je letos kulinarični vodnik Gault & Millau uvrstil v svoj nabor in ji podelil dve kuharski kapi.

Konceptualno hotel svojo identiteto gradi na vizualni atraktivnosti in vrhunski storitvi. Za edinstvenim, »instagramskim« ambientom (ki se s svojo podobo sam od sebe ponuja objavam na družbenih omrežjih) stoji premišljeno tržno pozicioniranje. Podobno velja za prijaznost in ustrežljivost osebja, ki sta prav tako utemeljeni na načrtnem vlaganju v kakovost storitve.

Bledrose Hotel

Hotel blesti na področju poslovnih dogodkov, za katere je sezona maja, junija, septembra in oktobra. Na tem področju privabljajo večja tuja podjetja (na primer Yamaha in L'Oréal), ki Bled obiščejo tudi za 14 dni. Foto: Bledrose Hotel

Trikratna rast v šestih letih

Mag. Natalija Kovač, direktorica hotela, zgodbo Bledrose soustvarja že od samega začetka. Izkušena bančnica se je projektu pridružila na povabilo lastnika, sprva v vlogi finančnega upravljanja, a je s svojim občutkom za estetiko, butičnost in luksuzno ponudbo kmalu prevzela vodenje celotne operacije.

Ker so v hotelu​ Bledrose vrata odprli manj kot pol leta pred pandemijo koronavirusa, so se že na samem začetku soočili s številnimi izzivi. A z doslednim sledenjem vsem priporočilom, raziskovanjem prakse v tujini in dejstvom, da so kot prvi prejeli certifikat Kongresnega urada Slovenije »varno in zdravo na dogodke«, jim je uspelo določen del programa izvajati tudi med pandemijo. Vztrajnost, odločnost, zasledovanje dobrih praks v tujini, nenehno generiranje idej ter iskanje rešitev so poleg izjemne pozitivne naravnanosti odlike, ki jih v pogovoru izkazuje tudi direktorica Natalija Kovač.

Po hotelu še restavracija in vinoteka, sledi obnova pastirske koče

Podjetnik Otmar Zorn je po prodaji družb Iskra Zaščite in Varsi iskal nove poslovne priložnosti. Družbi naj bi imeli z novim lastnikom večje možnosti za rast, sam pa je med drugim začel investirati v segment gostinstva in turizma. Poleg nakupa dotrajanega hotela Jelovica so danes v lasti družbe Zorn plus tudi Vila Podvin, blejska Pristava in Kavarna Čuk v Ljubljani. Lastnik je v upravljanje hotela vpet v nadzorni vlogi, medtem ko upravljanje in tržno strategijo prepušča direktorici mag. Nataliji Kovač ter njeni ekipi. Direktorica Bledrose Hotela že od samega začetka vodi tudi Vilo Podvin in Beestro Bled, novo restavracijo s tradicionalno slovensko hrano, ter Bled Wine Bar, vinoteko s poudarkom na slovenskih vinih, ki vključuje druženja z vinarji in vodene degustacije v kombinaciji s tapasi. Direktorica razkriva tudi načrte o nadaljnjih investicijah: na 40 hektarjih gozdov in pašnikov na Pokljuki pripravljajo projekt obnove pastirske koče, ki bo med drugim namenjen butičnim doživetjem in timbildingom. V prihodnjem letu pa po njenih besedah začenjajo obnovitvena dela v stari stavbi Tigr pri glavni blejski avtobusni postaji, kjer bo nastalo novo poslopje s sobami in gostinskim lokalom.

Bledrose Hotel je v minulem letu ustvaril 4,7 milijona evrov prihodkov, kar pomeni trikratno rast od odprtja hotela pred šestimi leti. Za primerjavo: prejšnji hotel Jelovica je leta 2015 ustvaril 1,8 milijona evrov prihodkov. Dodana vrednost na zaposlenega v tej dejavnosti ni visoka, se pa v primeru Bledrose Hotela z 61.540 evri že močno približuje slovenskemu povprečju. Ker je hotel v zasebnem lastništvu in ni del ene od hotelskih verig (čeprav so te izkazale precej zanimanja za nakup hotela), ohranja fleksibilnost in ustvarjalno svobodo. Prihodke jim prinašajo nočitve, predvsem pa poslovni in zasebni dogodki, kot so zaroke, poroke, obletnice in druga druženja ob posebnih priložnostih, ki zahtevajo kurirano in zanesljivo storitev.

Poslovni model, rojen med pandemijo

»Ko smo hotel prenovili in ga odprli, je pandemija koronavirusa močno prizadela turistično dejavnost,« se spominja direktorica Natalija Kovač in dodaja, da je s svojo ekipo iskala načine, kako hotel ohraniti pri vsaj delnem obratovanju ter ga hkrati približati potencialnim gostom v prihodnosti. »Nismo bili doma, vsak dan smo se sestali v hotelu in postavljali koncept novih storitev in doživetij. Poslovno strategijo smo postavili na glavo. Ko so drugi odpuščali, smo mi zaposlovali najboljše,« pripoveduje direktorica.

Natalija Kovač Bledrose Hotel

Natalija Kovač, direktorica Bledrose Hotela

Vsi jokajo, da kadra ni. A kadra v gostinstvu in turizmu je dovolj, če ljudem ponudiš dostojno plačilo in dobre pogoje za delo.

Ko so po njenih besedah med epidemijo vsi tekmovali, kdo bo ponudil nižjo ceno, so v Bledrosu tvegali s spremenjeno cenovno politiko in cene zvišali. Obenem so spremenili koncept storitve: iz bifejskih večerij so se usmerili v večerje à la carte in pridih luksuza dodali tudi preostali ponudbi. Pri tem so ubrali taktiko, osnovano na ideji vizualno atraktivnega in edinstvenega hotela, ki bo privlačil že s samo podobo ter hkrati združeval lokalno z mednarodnimi trendi. Ideja je po besedah Natalije Kovač osnovana na poznavanju dobrih praks iz tujine, zlasti arabskega sveta, ter zavedanju moči družbenih omrežij in njihovih vizualno stimuliranih uporabnikov.

Okrepili so vlaganja v digitalni marketing in začeli sodelovati z vplivneži. Če je imel prejšnji hotel starejše obiskovalce, so v epidemiji začeli prihajati mladi, tudi 18-letniki, ki jih je privabila zgodba atraktivnega hotela na družbenih omrežjih. Tako se je trend širil naprej: tudi gostje sami so, ker je hotel poskrbel za atraktivne ambiente, storitve in doživetja, delili utrinke iz hotela na omrežju instagram. Med podobami, ki so se in se še danes širijo na družbenih omrežjih, so denimo kava v zlatih skodelicah, kava, na kateri je izrisan obraz gosta ali logotip, pa fotografije s tako imenovanega jungle bruncha, doživetja v slogu džungle s pravim albino pitonom, pa fotografije francoske čajanke in piknika v boemskem slogu …

»Želeli smo biti narekovalci trendov,« pojasni direktorica. »Pri nas ni sivine povprečja, smo hotel doživetij.« Instagram je hranil povpraševanje med pandemijo, hotel pa je temu sledil s seznami najbolj instagramskih točk znotraj hotela in zunaj njega. Zaradi omejitev združevanja so med pandemijo za zaključene družbe oblikovali mnoga luksuzna doživetja, do potankosti kurirana po željah gostov – rojstne dneve, zaroke, dekliščine, zaroke, čajanke, zabave na bazenu … »Bili smo prvi, ki smo v hotelu gostili pariško čajanko z vrtnicami, baretkami in slikarskimi platni. In prvi, ki smo na naša tla pripeljali tako imenovane bubble igluje, posebne iglujem podobne kupole, ki jih postavimo na hotelskem dvorišču in opremimo za različna doživetja,« je dejala direktorica.

Ne glede na to, da so po njenih besedah na začetku zaradi vseh investicij poslovali z minusom, so se zavedali, da morajo vlaganje v prepoznavnost nadaljevati. »Vodi nas to, da razmišljamo zunaj okvirov in da ponujamo vrhunsko storitev. Pri nas na poslovnem dogodku ne boste dobili filter kave. Ves čas migamo in spremljamo trende v tujini. Ko sem na obisku na Maldivih v hotelu pila odlično hišno kombučo, sem to uvedla tudi na Bledu,« pojasnjuje Natalija Kovač in ugotavlja, da se je njihova strategija obrestovala. V hotel so, kot pravi, začeli prihajati tudi gostje z višjo kupno močjo. »Danes na primer za prenočevanje hišnega ljubljenčka zaračunamo 50 evrov na noč, pri čemer zaradi te cene nihče ne dviguje obrvi,« je ponazorila.

Zaposleni kot nosilci dodane vrednosti

Hotel z 88 sobami ni največji, a zaradi ponujanja štirizvezdične ponudbe zahteva več osebja, je prepričana direktorica. Zaposleni so srce in duša hotela, pravi, zato se zavedajo, da mora biti zanje dobro poskrbljeno. Ko so med pandemijo večji hoteli odpuščali, je Bledrose zaposloval najboljši kader, ki je ostal na cesti. Poleg klasičnih hotelskih profilov (receptorji, sobarice, strežno osebje, kuharji …) imajo v hotelu tudi učinkovito prodajno ekipo in marketing, pred kratkim pa so zaposlili tudi osebo za upravljanje kadrov. Trenutno njihova ekipa šteje 50 članov, imajo pa tudi precej stalno ekipo zunanjih, občasnih sodelavcev.

»Vsi jokajo, da kadra ni. A kadra v gostinstvu in turizmu je dovolj, če ljudem ponudiš dostojno plačilo in dobre pogoje za delo,« je odločna Natalija Kovač. Plačevanje na roke, neizplačane nadure, nemogoče razmere in minimalne plače so pripeljali do tega, da ti delavci raje delajo v drugih industrijah. Ko so v Bledrose Hotelu letos zaposlovali v hotelski kuhinji, je na razgovor prišlo od 35 do 40 kuharjev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, ponazori direktorica.

Natalija Kovač, direktorica Bledrose Hotela

Vsi jokajo, da kadra ni. A kadra v gostinstvu in turizmu je dovolj, če ljudem ponudiš dostojno plačilo in dobre pogoje za delo.

V Bledrose Hotelu zaposlenim po njenih besedah ponujajo prijazno delovno okolje, pošteno plačilo, 13. plačo in darila za rojstni dan, ukrojena po meri posameznika (masaže, kulinarična doživetja, tečaji …). Na tak način lahko, pravi Natalija Kovač, tudi vsi zaposleni izkusijo na primer večerjo v Michelinovi restavraciji ali pa opravijo tečaj someljejstva. Ker mora hotel obratovati vse dni v letu, najbolj obremenjen pa je poleti, ko se večina ljudi odpravi na dopust, v Bledrosu zaposlenim, ki ne gredo na dopust v juliju in avgustu, v zameno ponudijo letalsko vozovnico za dve osebi na želeno destinacijo zunaj sezone.

Priporočamo