O Gazeli

Gazela vstopa v novo obdobje s prenovljenim spletnim mestom, ki na enem mestu povezuje zgodovino projekta, aktualne zgodbe, nominirance in prejemnike priznanj. Nova digitalna podoba omogoča sodobnejšo predstavitev najboljših slovenskih hitro rastočih podjetij in še večjo prepoznavnost njihovih dosežkov.

Projekt Gazela že četrt stoletja prepoznava in povezuje najhitreje rastoča slovenska podjetja, ki svojo rast gradijo na inovativnosti, odgovornosti in trajnostnem razvoju. Jubilejno leto je poklon vsem dosedanjim nominirancem in prejemnikom priznanj, ki dokazujejo, da so pogum, znanje in podjetnost gonilna sila slovenskega gospodarstva.

Projekt Gazela je v tem letu slavnostno zaznamoval dvajsetletnico projekta in se je s postavitvijo digitalnega obeležja v Parku gazel v Tehnološkem parku Ljubljana poklonil vsem dosedanjim zlatim gazelam.

V tem letu je zaradi pandemije koronavirusa in zakasnelih poslovnih izkazov prvič v vsej zgodovini projekta umanjkal izbor Slovenska gazela.

Tako program kot usmeritev sta bila usmerjena v dva pomembna jubileja, 15. obletnica znamenitega 11. septembra 2001, ko je bil organiziran prvi dogodek v okviru projekta Gazela, in 100. dogodek v okviru izbora. Kratek zgodovinski pregled smo prikazali s posebej za ta jubilej narejenim videom s pregledom vseh zlatih gazel in nekaterimi izjavami.

FLL (First Lego League) se kot mednarodni multidisciplinarni raziskovalno-izobraževalni program s poudarkom na robotiki predstavi na vseh izborih, hkrati pa so najboljši mladi glasbeni talenti in regijski zmagovalci vključeni v regijski program.

Usmeritev k mladim je bila v projektu prisotna že nekaj časa. Tokrat so se podjetni dijaki odzvali na različne načine, vsekakor pa so že v srednji šoli pokazali, da je podjetnost lahko ena od možnosti njihovega razvoja, usmeritve in tudi zaposlitve.

Ustanovitev kluba in srečanja vseh nominirancev naj bi imeli cilj, da si gazele izmenjajo izkušnje in izpostavijo vse težave, ki ovirajo razvoj podjetništva v Sloveniji, ter s pomočjo Dnevnika izboljšajo poslovno okolje. Hkrati pa si medsebojno pomagajo tudi pri vstopu na globalni trg.

Spremljanje dinamičnih podjetij in realno poročanje o njihovem delu in uspehih (od 210 nominirancev in uspešnih zgodb so se le tri končale tako, da so podjetja propadla) kaže na pravilne odločitve in resnično uspešno podjetništvo, ki mora biti spodbuda za vse nove mlade podjetnike.

Za dvajsetletnico prvih zapisov o dinamičnih podjetjih gazela ter za desetletnico dogodkov, na katerih se izbirajo najboljši, so organizatorji pripravili vrsto aktivnosti, ki dopolnjujejo spodbujanje podjetništva.

Pomemben prispevek h krepitvi metodologije izbora pa je v letu 2009 pomenila vključitev informacije o verjetnosti propada podjetja, ki jo je na podlagi lastnega modela (failure score model) izračunavala družba Bisnode.

Projekt Gazela, tako dogodek Slovenska gazela kot revija Gazela, je v letu 2004 prerasel okvire profitnega centra in v letu 2005 postal samostojna pravna oseba. Podjetje Gazela R.E. je skrbelo za razvoj blagovne znamke Gazela v vseh njenih potencialih. Ob zaključku letnega projekta je časopisna hiša Dnevnik kupila blagovno znamko in podjetje Gazela R.E., tako da so se analiza in načrti za celoten projekt Gazela ustvarjali že na Dnevniku.

V letu 2004 smo dogodkom prvič dodali konferenčni del - Gazela praktikum, ki je v vsaki regiji potekal pred razglasitvijo regijskega zmagovalca. Na nacionalni konferenci, katere EU-pokrovitelj je bila Kraljevina Nizozemska (v tistem času predsedujoča EU), pa smo gostili vrsto tujih strokovnjakov dinamičnega podjetništva. Na finalnem dogodku v Cankarjevem domu sta Robert Mulej, direktor GV Revij, in Branko Pavlin, prednik uprave Dnevnika, podpisala pismo o nameri za sodelovanje med obema založniškima hišama. Rezultat novega poslovnega sodelovanja pa je bil viden že novembra, ko je začela izhajati nova revija Gazela v nakladi 62.000 izvodov. Obe novosti – konference in revija – sta še utrdili blagovno znamko Gazela. Šestih regijskih in nacionalne mednarodne konference se je skupno udeležilo 285 ljudi. Na regijskih dogodkih in finalni prireditvi Slovenska gazela 2004 v Cankarjevem domu pa smo gostili 1.665 udeležencev. V decembru je bilo ustanovljeno podjetje Gazela R.E.

Skupaj z metodološko skupino smo nadgradili metodologijo izbora in se pri izbiranju najboljših še bolj poglobili v kakovost hitre rasti. Med nominiranci je bila tako vrsta novih imen, prihajajočih poslovnih zvezd. Prenovili smo podobo Gospodarskega vestnika, ki je v novi preobleki prvič izšel prav z že tradicionalno tematsko številko 500 najhitreje rastočih. Regijskih in nacionalnega izbora se je skupaj udeležilo 1.750 hitro rastočih družb in poslovnežev. V medijih smo ob dogodkih našteli kar 150 objav. Prvič smo za nominirance in poslovne partnerje, ki podpirajo projekt, pripravili družabno VIP-kosilo. Novembra pa je najboljše gazele v Vili Podrožnik sprejel predsednik vlade Anton Rop.

V tem letu smo se posvetili utrjevanju projekta. Uredništvu je ob pomoči drugih oddelkov podjetja uspelo spodbuditi zanimanje za gazele tudi v širši javnosti. Na regijskih in nacionalni prireditvi ter na soočenjih smo zbrali 1.334 gostov. Napočil je čas za nov skok, za novo rast projekta. Na prireditvi Slovenska Gazela 2002 je pomemben obiskovalec dejal: "Gazele so postale gibanje." Ne gre več samo za podjetja na lestvici 500 najhitreje rastočih (čeprav bo projektna skupina pri pripravi prireditev še naprej skrbno spremljala predvsem to skupino družb), temveč za vse, ki jih druži ambicija rasti in uresničitev te ambicije. To je rastoče, dinamično gospodarstvo!

Pravi vzlet projekta Gazela prelomnega leta 2001 je bil nadvse uspešen. V dobrih treh tednih smo izpeljali kar šest regijskih in nacionalno prireditev ter na njih skupaj zbrali 1.284 gostov. Uredništvu revije Gospodarski vestnik je uspelo premagati zaprtost in nezaupanje med gazelami. Dogajanje pa je bilo tudi izjemno dobro medijsko pokrito. Prebili smo se v vse najvplivnejše medije v državi (na nacionalno televizijo in v vse tri najvplivnejše dnevnike) in se prek regijskih dogodkov in poročil v regijskih medijih uveljavili v regijskem življenju.

Od leta 1996 vsako jesen pripravimo posebno številko revije Gospodarski vestnik, posvečeno dinamičnemu podjetništvu. V njej poleg lestvice 500 najhitreje rastočih podjetij objavljamo tudi analize gazel po posameznih panogah in regijah, predstavljamo dinamične podjetnike in njihovo poslovno prakso.

Leta 1995 smo poleg lestvice 500 največjih zasebnih podjetij prvič pripravili tudi lestvico 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij, v anketi smo primerjali rast prodaje v letih od 1993 do 1994. Metodologijo smo pripravili ob pomoči strokovnjakov z Ekonomske fakultete v Ljubljani, in to tako, da bi vključili kar največ gazel, čeprav so posebne razmere gospodarstva na prehodu precej oteževale delo.

Največja zasebna podjetja so dosegala hitro rast na vseh ravneh. Petsto podjetij z največ prometa je skupaj zaposlovalo več kot 6.000 ljudi. Če sklepamo po številkah, je bil to najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. "So to gazele?" smo se spraševali.

Na lestvico smo vključili največja zasebna podjetja v letu 1991, ki so po številkah sodeč tedaj pomenila tudi najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. Najboljši na lestvici so še izpolnjevali oba pogoja za uvrstitev na lestvico "Hot Growth" ameriškega poslovnega tednika Business Week, več kot deset milijonov dolarjev in manj kot 150 milijonov dolarjev prometa ob hitri rasti.

Mlada podjetja, ki smo jih predstavili, morda niso bila "Hot Growth Companies" po ameriških merilih z več deset milijoni dolarjev letnega prometa. Vsekakor pa so nastala iz trga in za trg, ne da bi čakala na reforme, prestrukturiranje, nov investicijski ciklus ... In pri tem so bila uspešna: rasla so, imela dobiček in zaposlovala so nove delavce. Podjetja, ki so bila izbrana bolj ali manj naključno, so sodila med prva "prava" slovenska dinamična podjetja.

Osnovo za izbor regijskih kandidatov za priznanje gazela predstavlja lestvica najhitreje rastočih podjetij. Analitiki družbe Bisnode v začetku maja pripravijo lestvico in finančne podatke najhitreje rastočih podjetij v šestih slovenskih regijah. Na regijsko lestvico 100 najhitreje rastočih se uvrstijo podjetja z vsaj 15 zaposlenimi in 400.000 evri čistih prihodkov od prodaje v izhodiščnem letu, ki so v zadnjih petih letih dosegla najvišjo rast prihodkov iz prodaje ter poslujejo z dobičkom (do leta 2017 je bil kriterij za uvrstitev na lestvico 5 zaposlenih in prodaja v izhodiščnem letu 220.500 evrov).

Z vsakim od regijskih kandidatov člani metodološke komisije v sodelovanju z mladimi opravijo pogovor. V strukturiranem intervjuju z lastniki in direktorji gazel, ki jih izvajajo člani metodološke komisije in njihovi sodelavci, vključeni pa so tudi zainteresirani študenti, raziskujejo podjetniško zgodbo, poslovni model in trajnostno naravnanost kandidatov. V intervjuju preverijo izvajanje poslanstva, vizije, vrednot in poslovnih ciljev vseh zaposlenih, razvoj, inoviranje in zaščito proizvodov ter poslovnih procesov, mednarodno usmerjenost, koncentracijo kupcev in dobaviteljev, trženjsko naravnanost ter komunikacijo med zaposlenimi.

Na podlagi namizne raziskave, izvedenih intervjujev in bonitetnega poročila ter drugih javnih informacij metodološka komisija v razpravi odloči, katera tri podjetja v regiji postanejo nominiranci za regijsko priznanje. Razprava temelji na utemeljevanju, izmenjavi razlogov, predvsem pa tudi na prepoznavanju izjemnosti in vrlin vsakega od sodelujočih kandidatov. Prednost imajo mednarodno in inovativno usmerjena podjetja, podjetja z boljšimi kazalniki zadolženosti, likvidnosti, učinkovitosti, donosnosti, dodane vrednosti na zaposlenega ter indeksa zaposlovanja DaBeg. Pri odločanju je pomembna tudi presoja, ali podjetje izkazuje vrline gazele, to je dinamične in obenem družbeno odgovorne in trajnostno naravnane rasti.

Med tremi regijskimi nominiranci metodološka komisija izbere regijsko gazelo leta: podjetje, ki med tremi podjetji v danem letu po poslovnih podatkih in podjetniški zgodbi predstavlja najmočnejši zgled dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti. Regijski zmagovalci so hkrati tudi finalisti za najvišje nacionalno priznanje zlata gazela leta.

Svet Gazele, sestavljen iz dosedanjih zlatih gazel in uglednih predstavnikov akademske, civilne in poslovne javnosti ter déležnikov blagovne znamke Gazela, ob zaključku regijskih dogodkov odloči, kdo so prejemniki prestižnih priznanj zlata, srebrna in bronasta gazela leta. Odločitev je sprejeta s konsenzom in obravnavo različnih vidikov gospodarskega uspeha, kapacitete rasti in družbenega odtisa posameznega finalista.