Leti 2023 in 2024 sta prinesli močan padec povpraševanja po jeklu v Evropi. Gradbena in avtomobilska industrija, dva največja odjemalca, sta zaradi visoke inflacije, dražjih kreditov in negotovosti na trgu zmanjšali naročila. Hkrati so stroški energije v Nemčiji ostali visoki, kar je proizvodnjo dodatno podražilo. Thyssenkrupp je zato v več četrtletjih zapored beležil izgube, tokratna odločitev je torej posledica preteklih dogodkov, na katere se evropska industrija v veliki meri ni dovolj naglo odzvala.
Evropsko jeklarstvo vse bolj na udaru
A primer podjetja Thyssenkrupp ni edini, saj se evropsko jeklarstvo zadnja leta srečuje z vse več težavami. Jeklarske družbe se spopadajo z visokimi cenami energije, upadom povpraševanja in močno konkurenco iz Azije, kjer proizvajajo jeklo bistveno ceneje. Posebej ranljivi so proizvajalci v Nemčiji, Franciji in Italiji, kjer so stroški elektrike in plina med najvišjimi na svetu. Hkrati se industrija spopada z vse strožjimi okoljskimi predpisi, predvsem glede izpustov ogljikovega dioksida, zato evropske jeklarne vlagajo v »zeleno« proizvodnjo z uporabo vodika, kar pa je sila draga rešitev. Zaradi vsega tega strokovnjaki opozarjajo, da bo prihodnost evropskega jeklarstva odvisna od ravnovesja med okoljsko politiko, državno podporo in sposobnostjo prilagajanja svetovni konkurenci.
»Poročil o težavah je vse več«
Kriza evropskega jeklarstva se vse bolj pozna tudi v Sloveniji, kjer so številna podjetja neposredno ali posredno vezana na kovinskopredelovalno industrijo. Podjetja, ki proizvajajo polizdelke, kovinske komponente ali stroje za tuje jeklarne, se srečujejo z upadom naročil, posebej so prizadeti dobavitelji avtomobilski in gradbeni industriji, kjer se projekti odlagajo ali celo odpovedujejo. Mnogi podjetniki poročajo o negotovosti pri dolgoročnih pogodbah, saj partnerji iz Nemčije, Italije in Francije zmanjšujejo obseg proizvodnje. »Od partnerjev v tujini vse pogosteje slišimo, da se razmere zaostrujejo,« pravi Tanja Kuželj iz družinskega podjetja Sax konstrukcije, ki je bilo jeseni pred dvema letoma razglašeno za gorenjsko gazelo. V podjetju se večinoma ukvarjajo z obdelavo pločevine in konstruiranjem pločevinastih izdelkov ter njihovih serij. Tanja Kuželj še dodaja, da je vse več zaskrbljenosti tudi med domačimi podjetji, ki so vezani na odjemalce iz tujine.
Marjan Jamšek iz trboveljskega podjetja Metalia, ki je bilo leta 2023 bronasta gazela, to zaskrbljenost ilustrira s tem, da se roki dobave podaljšujejo. »V projektu, pri katerem sodelujemo, smo bili sprva dogovorjeni za dobavo za leto 2024, pa so nam ga najprej podaljšali na letošnje leto, zdaj je rok dobave že prihodnje leto. Za zdaj sicer nismo pretirano zaskrbljeni, saj imamo kar nekaj poslov že dogovorjenih iz preteklosti, moramo pa biti kljub temu previdni pri načrtovanju prihodnjega poslovanja,« pravi. »Težava je v tem, da čutimo postopno ustavljanje povpraševanja. Pri projektu, ki bi ga še pred leti dokončali v določenem času, danes vlagatelj pravi, da lahko še malo počaka. Kot v vsakdanjem življenju – živeti se da tudi brez nove fasade, v ne sveže pobeljenem stanovanju ali se voziti z dosedanjim avtomobilom,« ilustrira.
Zaskrbljenost v panogi opaža tudi Veronika Pisnik iz vuzeniškega podjetja Pisnik, ki se ukvarja s strojegradnjo in izdelavo ter servisiranjem hidravličnih sistemov v industriji. »Že nekaj časa zaznavamo spremenjeno dinamiko na trgu,« pravi, »vendar k sreči še nismo tam, da bi sami lahko govorili o približevanju krize. Nam pa o težavah večkrat povedo stranke.«
