»Gazele so najboljše med slovenskimi hitrorastočimi podjetji, so podjetja, ki jih odlikuje trajnostna rast, ki dosegajo nadpovprečne poslovne rezultate, vlagajo v znanje in inovativnost, so v partnerskem odnosu s svojimi zaposlenimi in družbeno odgovorna,« je v svojem nagovoru zbranim v dvorani Glasbene šole Litija - Šmartno poudaril Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika Dnevnik. »Gazele so dobre novice slovenskega gospodarstva in Dnevnik je ponosen, da jih lahko širi,« je dejal in nadaljeval, da velika večina dosedanjih zlatih gazel še vedno po gazelje raste in posluje. V nadaljevanju je Bogomir Strašek, predsednik sveta Gazele ter ustanovitelj in prokurist zlate gazele KLS Ljubno, proizvajalca zobatih obročev za avtomobilsko industrijo, ki so jo avgusta lani močno prizadele poplave, podčrtal, da se puške v koruzo ne sme vreči niti ob najhujšem. »Takrat se dvignemo in gremo naprej – to je pomembno za naše sodelavce, da vedo, kakšen karakter imata vodstvo in podjetje. Gazele dajemo v slovenskem prostoru zgled, da je nekaj mogoče doseči. Mi smo to dokazali s tem, ko smo se lotili posla pri enem najtežjih produktov na svetu, zdaj pa smo med najboljšimi na svetu.« S tem smo poslali sporočilo, kako naj se Slovenci poslovno obnašamo, je še povedal. Kot je dodal, je pomembno tudi to, da niso naprodaj, saj ga žalosti, da nekateri podjetja iz različnih razlogov prodajo.
Gazele prestopajo meje mogočega
Direktorica Zasavske gospodarske zbornice Tjaša Polc je nagovorila navzoče gospodarstvenike in podjetnike, da so si upali pogumno stopiti na pot z vsemi izzivi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, obenem pa verjamejo v svoje zaposlene, ponujajo prostor za razvoj njihovih potencialov ter zaupajo njihovim tudi malce norim idejam. »Gazele ste vi in vaši zaposleni, ki si upate stopiti čez mejo mogočega,« je dejala in navedla podjetje Skitti, ki je bilo za regijsko gazelo nominirano lani, njegov direktor Sergej Smrkolj in Ivan Andres Arnšek pa sta nedavno prejela zlato priznanje GZS za inovacijo – tekaško rolko z zavoro. »Gazele so podjetja, ki jih poganjajo ustvarjalnost, iznajdljivost, raziskovalni duh, inovativnost in tisto nenehno prizadevanje za razvoj podjetja in napredek naše družbe,« je sklenila. V imenu občine Litija je zbrane pozdravil župan Franci Rokavec. Kot je poudaril, se je gospodarstvo občine iz rudarstva in topilništva, ki je obremenjevalo okolje, skozi leta razvijalo prek tekstilne industrije do današnjih prevladujočih panog, to so gradbena industrija, kovinska galanterija in avtoprevozništvo, prizadevajo pa si za še večji razvoj turizma. Hvala Dnevniku za sporočilo, ki ga širi že 23 let, je še dejal in podjetnikom zaželel, da bodo kos zapletenim izzivom.
V zasavskem podjetju Elnet se ukvarjajo z elektroinštalacijami in gradnjo polnilne infrastrukture za e-mobilnost. Savinjsko podjetje Grlica zastopa ameriško blagovno znamko profesionalnega orodja Milwaukee, litijski Trgograd pa se ukvarja z gradbeništvom. Kot je povedal njegov direktor Tomo Kres, je podjetje staro 32 let in zelo stabilno. Njegov lastnik je posel začel z enim rovokopačem in ga kmalu začel širiti. V razvoju se je razširilo na več področij, od pridobivanja surovin in proizvodnje gradbenih materialov do betonarne in pred osmimi leti odprte asfaltne baze – tovarne asfaltnih mešanic v Ljubljani. Z nakupom podjetja v Kočevju so pridobili še dva kamnoloma, iz katerih pridobijo surovine za svoje produkte. Naročnikom na trgu so z vso opremo in storitvami na voljo s celovitim reševanjem gradbenih problemov, kar pomeni, da jim ponudijo projekt od a do ž – pridobijo mnenja in gradbena dovoljenja, izdelajo projekte in zgradijo objekte na ključ. »Za letošnje in prihodnje leto imamo že za okoli 25 milijonov projektov,« je navedel Kres. Podjetje je skoraj v celoti samooskrbno, potrebuje le cement in bitumen, ki ga kupujejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, je dodal. Ali se podjetja iz regije povezujejo, iščejo izvajalce in podizvajalce, se je glasilo vprašanje v pogovoru, ki sta ga vodila Mariša Bizjak in Antiša Korljan. Povezujejo se z dobrimi podjetji v Zasavju, je odvrnil Matjaž Vidmar, direktor Elneta, pri tem pa je pomembna tudi cena.
Iz krize se tudi kaj naučimo
Kot je povedala Marjana Dobnik, prokuristka v podjetju Grlica, ki je zastopala direktorja Toneta Grlico, odsotnega zaradi službene poti, nimajo takšnih projektov, pri katerih bi lahko sodelovali z lokalnimi podjetji, ker delujejo v trgovski panogi. Ob gradnji novih prostorov pa so pogledali v široko bazo svojih uporabnikov, ki je za njih prava zlata jama. Na vprašanje, kako se je poslovanje v vseh teh letih spremenilo, tudi zaradi krize in tega, ker je bilo na trgu manj dela in gradbenih projektov, je Dobnikova odgovorila, da na podlagi izkušenj iz prejšnje krize vedo, kaj jih čaka. Na srečo sedanja kriza v Slovenijo prihaja z zamikom in to jim daje nekaj prednosti. Kot je nadaljevala, v podjetju opažajo, da so nakupi gospodarnejši in bolj načrtovani, stranke se pogosteje odločajo za storitve servisa, kar je lahko tudi posledica trajnostnega ravnanja. Na vse te trende so pozorni. Matjaž Vidmar je nadaljeval, da je vsaka kriza težka. Iz nje pridemo močnejši, pametnejši ter se iz nje tudi kaj naučimo. Upa, da so pripravljeni tudi na prihajajočo krizo. Tomo Kres je dodal, da so v obdobju krize podjetja propadala, Trgograd pa je v tistem času rasel, ker je izvajal lastne investicije. Takrat so zaposlili tudi veliko delavcev iz propadlih gradbenih podjetij in dobili kakovostne kadre. Izkoristili so krizo in z nje prišli močnejši, je dodal.
Ali je v poslu konservativnost oziroma nezaletavost pomembna vrlina? Matjaž Vidmar je odgovoril, da so v podjetju vedno gledali naprej in v tem smislu tudi premišljeno sprejemali odločitve, kar je po njegovem uspešnost 25-letnega dela podjetja. Tomo Kres je odvrnil, da ob nakupu asfaltne baze v podjetju niso vedeli, v kaj se pravzaprav spuščajo; v to naložbo niso šli s previdnostjo, temveč z dobro kondicijo, na koncu pa jim je le uspelo in se je izkazala kot dobra odločitev. Včasih je treba tudi tvegati in iti v posel, ki ga ne poznaš – če si vztrajen in imaš dober kader, je to uspeh, je nadaljeval. Podjetniki so torej po eni strani previdni, po drugi pa drzni. Dolgoživost in trajnost sta glavni značilnosti visokokakovostnega profesionalnega orodja, ki ga podjetje Grlica prodaja izvajalcem. Življenjska doba takega orodja je dolga, število obrtnikov, ki ga potrebujejo, pa je omejeno. Kje torej dobiti trg? Marjana Dobnik odgovarja, da vsaka hiša potrebuje kak kos profesionalnega orodja, poleg tega je orodje znamke Milwaukee, ki ga prodajajo, v primerjavi z drugimi znamkami na trgu dejansko v industrijskem razredu. Življenjska doba orodja pa je pod močnimi dejavniki, recimo dnevnega dela, pomemben dejavnik je tudi to, kako uporabniki z orodjem ravnajo.
Grožnja kitajske konkurence
V današnjem času veliko govorimo o e-mobilnosti, s katero se ukvarja Elnet. Ali si predstavlja, da bi v bližnji prihodnosti vsaj del gradbene mehanizacije ali avtoparka poganjala elektrika, se je glasilo vprašanje Tomu Kresu. Odgovoril je, da že imajo hibridne stroje, se pravi delajo na nafto, hkrati pa imajo agregat, ki ga je mogoče priključiti na elektriko. Težava je pri elektrodistributerjih; zdaj so sicer dobili soglasje za novo elektropostajo, potrebujejo pa močnejšo elektriko, da bodo stroji delovali. Na vprašanje o prihodnji uporabi industrijske mehanizacije na elektriko je Matjaž Vidmar odgovoril, da bo prihodnost pokazala, ali bo na elektriko ali morda vodik, ob tem pa je izrazil dvom, ali bo do leta 2030 ali 2035 elektrika prevladovala, saj je tudi pogon na vodik v razvoju in že danes vidimo vozila, ki jih poganja. Nefosilni pogon bo gotovo pridobival pomen, čeprav pri težki mehanizaciji samo na baterije zagotovo ne bo šlo in bo še vedno treba uporabljati fosilna goriva, je pristavil Kres.
Kako pa na podjetja vpliva kitajska konkurenca, ki je po analizah ekonomistov že dolgo resna grožnja zahodnemu gospodarstvu? Dejstvo je, da trg preplavljajo nizkocenovni izdelki, ki na neki način kupce zavajajo, pravi Martina Dobnik. »Treba je razumeti, kako orodje deluje, in naša velika prednost je, da lahko strankam to razložimo in jim svetujemo. Delež znanih znamk na trgu upada, a to se kaže tudi v vseh drugih panogah, recimo pri gospodinjskih aparatih, oblačilih in podobno. Treba je stati za svojo vizijo, pretehtati, svetovati in vlagati tja, kjer imaš svojo vrednost.« Kako pa v podjetjih Trgograd in Elnet vidijo trk zahodnega in vzhodnega sveta v njunih dejavnostih? Ju to navdaja z nelagodjem ali po drugi strani daje priložnost, da se učita? Res je, da nas vzhod prehiteva, pravi Tomo Kres, in pri tem je največji izziv Evrope zmanjšanje birokracije. Druga stvar pa je, da ima stara celina predrago energijo, da bi bila konkurenčna, pa tudi okoljevarstveni predpisi so ovira v primerjavi z vzhodom, kjer jih nimajo. Tudi v fotovoltaiki in e-mobilnosti Kitajci počasi že postajajo številka ena na svetu. Nekatere države so uvedle subvencije za evropske proizvajalce fotovoltaike, je povedal Matjaž Vidmar, a največji proizvajalci te opreme so prav Kitajci, zaradi česar so posredno ali neposredno odvisni od njih, po drugi strani pa so surovine drage in smo težko konkurenčni, je sklenil.
Težave s strokovnimi kadri
Poleg birokracije se podjetja ukvarjajo tudi s kadrovskimi težavami. Na vprašanje, ali težko dobijo delavce, je Tomo Kres odgovoril nikalno, a potrdil, da je težava dobiti strokovni kader. Zaradi krize v preteklosti je gradbeništvo dobilo negativen prizvok in tudi vpis v te šolske programe ni bil velik. Zdaj so razmere nekoliko boljše, je dejal. »Danes ni težko dobiti delavcev iz Indije ali Malezije, a mi ne potrebujemo rok, potrebujemo znanje, tega pa ni.« Če bi imeli ustrezne kadre, bi realizacijo povečali za 30 ali 40 odstotkov, a zdaj to ni mogoče. Na vprašanje, ali delavci, ki jim zaupajo, pripeljejo v podjetje nove kadre, je Matjaž Vidmar odvrnil, da njihovi delavci iz Bosne v domačem okolju povedo, da so v podjetju zadovoljni in imajo dobre plače, tako da s tem privabijo svoje sorodnike in sosede. Je pa tudi res, da pri kadru ni več odločilna le plača, kot je bilo včasih, saj danes veliko več štejejo odnosi, delovni čas in ozračje v podjetju, so sklenili sogovorniki.
