Zasavske družbe so v letu 2023 dosegle tretjo največjo rast neto dodane vrednosti in neto čistega dobička med regijami (večjo rast so imele le družbe posavske in osrednjeslovenske regije). Rast neto čistega dobička je bila v zasavski regiji precej višja od rasti tega kazalnika na ravni Slovenije, prav tako tudi rast prihodkov. To kaže na dobro premišljeno postopno prestrukturiranje gospodarstva v regiji, v kateri je nekdaj kraljeval premog.
Dobiček v vseh štirih občinah raste
Lani je v zasavski regiji poslovalo 1065 gospodarskih družb in 1221 podjetnikov. Največ družb je delovalo v občini Trbovlje (35,5 odstotka), ustvarile so tudi največ prihodkov (29,1 odstotka). Družbe iz občine Zagorje ob Savi so imele največ zaposlenih (31 odstotkov), ustvarile so največ prihodkov od prodaje na tujem trgu (37,6 odstotka) in tudi največ neto dodane vrednosti (27,7 odstotka). Neto dodana vrednost in neto čisti dobiček sta se povečala v vseh štirih zasavskih občinah, največ v občini Trbovlje. Največ neto dodane vrednosti na zaposlenega so ustvarile družbe iz občine Hrastnik, največ neto čistega dobička na zaposlenega pa družbe iz občine Trbovlje.
V letu 2023 je bilo med zasavskimi družbami 83,1 odstotka mikrodružb in 14,7 odstotka majhnih družb. Srednjih družb je bilo 15, velikih pa osem. Slednje so imele največji vpliv na dobre rezultate poslovanja, saj so ustvarile več kot tretjino prihodkov (34,8 odstotka) in neto dodane vrednosti (39,8 odstotka) ter več kot polovico neto čistega dobička regije (56,6 odstotka). Pomembna značilnost Zasavja je, da vsa velika podjetja tako ali drugače pomagajo ustvariti okolje, v katerem poskušajo podpreti mala in srednja podjetja s potencialom za rast in nadaljnji razvoj.
V zasavski regiji imajo še vedno najpomembnejši vpliv družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Te so imele v lani v regiji 47,5 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile so 44 odstotkov čistih prihodkov od prodaje in več kot dve tretjini prihodkov od prodaje na tujem trgu. Sledijo družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, v okviru katerih je le 47 družb s 3,9 odstotka zaposlenih ustvarilo šest odstotkov vseh prihodkov regije. Neto dodana vrednost na zaposlenega družb s tega področja je znašala 136.872 evrov. Pomembnejši dejavnosti zasavske regije sta še gradbeništvo ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil. Družbe s področja gradbeništva so ustvarile 16,3 odstotka vseh prihodkov, 14,4 odstotka neto dodane vrednosti in 11,6 odstotka neto čistega dobička regije. Kot nekdanja premogovna regija je bila zasavska regija v zadnjih dvajsetih letih vedno med tistimi z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Tudi to se je v minulih letih spremenilo.
Nove priložnosti
Zasavje je v fazi intenzivnega prestrukturiranja regije na vseh področjih – od gospodarstva do izobraževanja, šolstva in kadrov. Podjetja in regijska gospodarska zbornica smo že od začetka vključeni v pripravo strateških dokumentov ter izvedbenih in akcijskih načrtov za pravični prehod Zasavja kot nekdanje premogovne regije. Za prestrukturiranje zasavske regije je namenjenih 74 milijonov evrov. V Kisovcu je že vzpostavljen Center za brezogljične tehnologije, investitor je Kemijski inštitut, in je podprt s sredstvi sklada za pravični prehod. Trenutno pričakujemo rezultate javnega razpisa za podjetja za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški premogovni regiji. Potreb je bilo nedvomno veliko več, kot je na voljo sredstev, zato bo v prihodnje treba podpreti tudi investicije, ki na tem razpisu ne bodo uspešne. Na območjih nekaterih ekonomsko-poslovnih con, podprtih s sredstvi sklada za pravični prehod, se urejajo zemljišča za gradnjo novih proizvodno-poslovnih prostorov, ki jih v Zasavju primanjkuje.
