Zasebniki so leseno gradnjo posvojili, država še ne

Mariborsko podjetje Lumar IG je že vrsto let med najvidnejšimi slovenskimi ponudniki montažnih lesenih objektov. Pred dvema letoma je bilo podjetje okronano z nazivom Dnevnikove gazele podravsko-pomurske regije. Od takrat je podjetje po besedah direktorja in lastnika Marka Lukića še dodatno utrdilo svojo pozicijo vodilnega in največjega slovenskega proizvajalca montažnih hiš. »To pomeni, da nam zaupa veliko število slovenskih individualnih kupcev. Ljudje, ki gradijo s svojim denarjem oziroma ki investirajo za naslednja leta in vzamejo kredit, so prepoznali prednosti naše ponudbe. Te prednosti so med drugim hitrost, natančnost, kakovost bivanja, nizki obratovalni stroški, rešitve iz ene roke, nizki stroški življenjska cikla in pa seveda tudi minimalen vpliv na okolje,« je povzel.

Marko Lukić, direktor in lastnik podjetja Lumar IG. Foto: Jože Suhadolnik/DELO

Sodelujejo tudi pri zahtevnih stanovanjskih projektih

»Zelo pozitiven je tudi trend, ki ga beležimo v zadnjih letih, in sicer, da so tudi zasebni investitorji, tako imenovani developerji, ki še nedavno o tem niso razmišljali, prepoznali prednosti lesene gradnje tudi pri gradnji naselij hiš ali večjih objektov,« je dejal Lukić in izpostavil njihov projekt v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer za zasebnega investitorja razvijajo trajnostno zasnovano naselje z 21 montažnimi lesenimi hišami. Poleg tega se, kot pravijo v Lumarju, na Ribenski cesti na Bledu končuje projekt trajnostne soseske Rezidenca Jezero, ki združuje 14 hiš. Investitor se je pri tem s svojim izvajalcem, kljub možnosti izbire drugih sistemov masivne lesene gradnje, odločil za gradnjo z njihovim inovativnim naravnim masivnim sistemom iQwood – brez lepil in kemikalij. »V lanskem letu se nam je v tem smislu zgodil pomemben premik. Sicer lahko rečemo, da dve lastovki še ne prineseta pomladi, ampak trendi, ki jih vidimo, so tukaj izredno dobri. Kmalu bomo namreč v Turnišču začeli z gradnjo šestih večstanovanjskih enot s štirimi stanovanji v dveh nadstropjih. Gre za del večjega projekta imenovanega Pasike, ki bo obsegal več kot 40 objektov in 160 stanovanj. Zakaj pa se je to zgodilo? Danes je vedno težje zagotavljati kakovostno izvedbo, ker ni kakovostne delovne sile. V Lumarju pa seveda imamo zato, ker že vrsto let sodelujemo z preizkušenimi izvajalci in podizvajalci na različnih individualnih projektih, dovolj znanja, izkušenj in konec koncev tudi usposobljene delovne sile, da lahko te objekte izvedemo hitro in kakovostno, kar je investitorjem zelo pomembno,« je pojasnil direktor Lumarja.

Neizkoriščen potencial na strani države

Po besedah Marka Lukića je podjetje Lumar skozi leta dosegalo lepo rast. »Rasli pa bi še bolj, če ne bi imeli težav s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. To se v zadnjem času sicer nekoliko izboljšuje, vendar pa je še vedno daleč od tega, kot bi si želeli. Tu vidimo še veliko neizkoriščenega potenciala ne samo za razmah lesene gradnje, ampak tudi gradnje na splošno,« je opozoril naš sogovornik. V zadnjih dveh letih so tako dosegali celotne prihodke na ravni okoli trideset milijonov evrov in tudi za leto 2025 ocenjujejo, da so rezultati podobni.

Predvsem pa veliko neizkoriščenega potenciala v podjetju prepoznavajo pri javnih naročilih. »Od države, ki toliko govori o lesu ‒ predvsem pred vsakimi volitvami ‒ kot o neki identiteti našega naroda, kot o naši strateški surovini, iz katere bi bilo potrebno ustvariti večjo dodano vrednost, bi pričakovali, da bi se dejansko več stvari projektiralo in tudi izvajalo v lesu. In da bi se dosledno upoštevali predpisi, ki jih že imamo, to je uredbo zelenem javnem naročanju,« je izpostavil Marko Lukić. »Javnih objektov, kot so vrtci, šole, zdravstveni domovi, občinske stavbe se v lesu zgradi veliko premalo. Še slabše je pri večstanovanjskih objektov. Zdaj sicer napovedujejo tovrstno investicijo stanovanjskega sklada, o kateri poslušamo že vrsto let, vendar je to v primerjavi s klasičnimi gradnjami zgolj kaplja v morje.«

Zakaj bi si morali želeti več lesene gradnje tudi pri javnih objektih? »To bi bil dober zgled za vse ostale zasebne investitorje. Predvsem pa zato, ker je lesena gradnja, ki je industrijski način gradnje, z vidika ravnanja z javnimi sredstvi cenovno prilagodljiva in zagotavlja dejansko tudi nižje stroške življenjskega cikla, od rabe energije do popravil in podobnega. Mislim, da država in občine tega potenciala ne izkoriščajo dovolj,« je prepričan Marko Lukić. Težavo je ponazoril tudi s primerjavo med gradnjo javnih objektov in šolsko ali vrtčevsko prehrano, pri čemer se zdi, da se prepogosto upoštevajo zgolj kratkoročni stroški. »Otroci jedo najcenejšo in najslabšo hrano, namesto da bi jim zmogli ponuditi nekaj več. Enako je pri gradnji.«