Včeraj je v Portorožu potekalo še zadnje dejanje 27. Festivala slovenskega filma. Na podelitvi nagrad vesna je v tekmovalnem programu celovečernih filmov prepričljivo slavila s satiričnim tonom prežeta družinska drama Odrešitev za začetnike. Poleg nagrade za najboljši slovenski celovečerec si je filmska ekipa »slovenske oskarje« prislužila še za scenarij (Sonja Prosenc), glavno žensko vlogo (Katarina Stegnar), glavno moško vlogo (Marko Mandić), stransko žensko vlogo (Mila Bezjak), izvirno glasbo (Boris Benko in Primož Hladnik) ter scenografijo (Tajana Čanić Stanković). »Film odpira temo disfunkcionalne družine na izviren, drzen in humoren način ter jo prenaša v širši družbeni kontekst,« je svojo izbiro utemeljila strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Gordan Matić, Olmo Omerzu in Miran Zupanič. Film Sonje Prosenc, ki je svetovno premiero doživel na Tribeca festivalu, je tudi slovenski izbranec za naslednje oskarje. Preobrat pa se je na podelitvi zgodil v sekciji študijskih kratkih filmov, pristojna žirija je namreč sklenila, da nagrade ne podeli na konvencionalen način. Namesto tega jo je »simbolično« razdelila na šest delov.
Odnos postane film
Vesno za najboljšo režijo in najboljšo manjšinsko koprodukcijo je prejela v Berlinu živeča slovenska režiserka Hanna Slak za intimno dramo o materi in sinu Niti besede. Film si je prislužil tudi vesno za najboljšo masko, ki je šla v roke Tini Lasič Andrejević. Mladinski film Igrišča ne damo je slavil z najboljšo fotografijo (David Hofmann) in kostumografijo (Katarina Šavs). Igrani celovečerec si je vesno prislužil tudi za posebne dosežke, z utemeljitvijo: »Film Igrišča ne damo ne podcenjuje gledalcev in se ne boji na komunikativen in komičen način odpirati angažiranih tem v okviru žanra mladinskega filma.« Film Čao Bela, prav tako mladinski, jo je odnesel z eno vesno, in sicer za najboljšo stransko moško vlogo (Krešimir Mikić).
Cent'anni je letošnji festivalski celovečerec z najboljšo montažo, pod katero se podpisuje Uroš Maksimović. Režiserka Maja Doroteja Prelog je hkrati prejemnica vesne za posebne dosežke, in sicer za hrabrost svoje pripovedi, kot je pojasnila žirija: »Brez zavor prikazuje intimen odnos, ki se razvija po nepredvidljivih ovinkih življenja. Film postane odnos in odnos postane film.« V kategoriji vesne za najboljši zvok se je najbolj izkazal dokumentarec Nekoč v Posočju. Ta kipec je pripadel Boštjanu Kačičniku. Najboljši dokumentarec pa je postal V mojih sanjah rase vsako noč drevo, v katerem se je režiser Vid Hajnšek vrnil k svojim koreninam v Haloze. Žirijo je prepričal z občutkom za vizualno in subtilno poetiko: »Človek, pokrajina, živali, zgodovina, tradicija se zlijejo v eno – Haloze.«
Za prihodnost ni skrbi
Strokovna žirija za kratke filme v sestavi Anja Banko, Jasna Hribernik in Petra Seliškar je odločila, da vesne za kratki igrani film ne bo podelila. Sta pa nagrado v drugih dveh sekcijah prejela Zarja Menart za animirani film Tri tičice in Miha Možina za eksperimentalno avdiovizualno delo Vel Vet Vel_festivalski film. Prav tako niso podelili vesne za najboljši študijski film, kar je žirija takole pojasnila: »Glede na to, da je letošnji nabor študentskih filmov izjemno bogat, nas ne skrbi za prihodnost slovenskega filma. Težko je bilo izbrati in nepravično bi bilo, da bi nagrado podelile le enemu filmu v toliko različnih zvrsteh: igrani, dokumentarni, eksperimentalni in animirani film. Zato smo se odločile, da letošnjo vesno razrežemo na šest delov, saj smo jo želele podeliti šestim filmom, ki si jo enakovredno zaslužijo.« Posebne omembe so tako prejeli mladi režiserji Anja Resman, Karin Likar, Nel Jeraj Sedej, Špela Koščak, Iza Mlakar in David Champaigne.
Nagrade 27. Festivala slovenskega filma
