A čeprav je Brody že ob prvem srečanju z režiserjem Bradyjem Corbetom začutil povezavo z Lászlóm Tóthom, saj je v njem prepoznal zgodbo lastnih prednikov, ki so po očetovi strani na Poljskem preživeli koncentracijsko taborišče, po mamini pa po zatrti madžarski revoluciji leta 1956 iz Budimpešte emigrirali v ZDA, ni bil režiserjeva prva izbira. Za vlogo je bil sprva predviden avstralski igralec Joel Edgerton, kar je Brodyju ponovno potrdilo, da v industriji, temelječi na lepotnih standardih, ki ne dopuščajo izrazitejših potez in drugačnih obrazov, s svojim videzom nima kaj iskati. Dokler ni produkcije Brutalista jeseni 2020 zaustavila pandemija, zaradi katere je s projekta odpadla celotna prvotna igralska zasedba. Adrien Brody je tako končno postal László Tóth; vloga, v katero se je po principu metode povsem potopil, zanjo izpopolnil svoj madžarski naglas in se naučil osnov madžarskega jezika, ga je v zameno neizbežno zbližala z lastnimi koreninami in družinsko preteklostjo.

Adrien Brody na podelitvi osklarjev. Foto: Reuters
Adrien Brody, dobitnik oskarja za glavno moško vlogo
Adrien Brody je že skoraj izstopil iz igralske industrije, ko je pot do njega našel scenarij za Brutalista, z njim pa tudi monumentalna vloga, kakršno je zaman iskal zadnji dve desetletji. A obdobje po Pianistu, ki ga je v zgodovino zapisalo kot najmlajšega prejemnika oskarja za glavno moško vlogo, ni prineslo pričakovanega vrhunca kariere. Ponudbe so usahnile, vloge spolzele med prsti. Hollywood ni vedel, kam ga umestiti, zato se je za nekaj let umaknil iz javnega življenja, potoval, ustvarjal glasbo in slikal na platno, preden je z vlogo fiktivnega madžarsko-judovskega arhitekta Lászla Tótha ponovno zavzel filmska platna ter minuli ponedeljek prejel svojega drugega oskarja.