Zadnji film Seana Bakerja, avtorja odličnih Projekt Florida (2017) in Rdeča raketa (2021), se začne zanj povsem tipično. V prvem prizoru nas s kamero posede v nočni klub, kjer gledamo, kako striptizete plešejo v naročjih moških, ki jim za hlačke zatikajo desetake in stotake. Jih poslušajo tarnati nad ženami in napornim delom ter jih nato vabijo v zasebne sobe, kjer poskrbijo, da še globlje sežejo v žep. Baker pač rad govori o deprivilegiranih, o zapostavljenih, o tistih z družbenega roba. Pri čemer pa tokrat zavije v opazno bolj komercialno smer. Uvodu tako sledi tipična zgodba o ljubezni dveh oseb iz povsem različnih svetov; o Anori, slačipunci iz newyorškega Brooklyna, ki v eni svojih delovnih izmen spozna razvajenega, a simpatičnega Ivana, sina ruskega oligarha, s katerim po seriji vročih zabav in seksa pristaneta pred matičarjem v Las Vegasu. In se na vrat na nos poročita.
Jasno – gre za klišejski, osladen, pocukran, prepakiran zaplet, kakršne smo videli že ničkolikorat. In čisto nič drugače se ne bere niti nadaljevanje filma, ki nekje na sredini, potem ko novica doseže Ivanove starše, iz romantične dramice preraste v divjo komedijo, v kateri gledamo, kako oče mladega bogataška nad mladoporočenca pošlje svoje podrepnike, ki morajo na hitro poskrbeti za razveljavitev poroke. A če je na eni strani evidentno, da je eden najbolj izvirnih sodobnih ameriških neodvisnih režiserjev s filmom Anora zakorakal v žanrsko polje mainstream produkcije, je do konca igralnega časa tudi jasno, da je to še vedno čez in čez njegov film. Film Seana Bakerja. V mainstreamu pač zlepa ne boste našli filma, ki bi tako pronicljivo prikazal, kaj kapitalizem počne s človeškimi odnosi.
Baker želi namreč pod zlajnanim zapletom povedati nekaj o tem, kako živimo v svetu, v katerem za ljudi, ki imajo, praktično ni reči, ki je ne bi mogli kupiti in imeti. Svetu, v katerem imajo trg in tržne vrednote vedno večjo vlogo v družbenem življenju. Bolj kot kadar koli prej. In da se biznis seveda meša tudi v ljubezen, tako kot se meša v vojno in mir. Pri čemer Baker kot filmar, vedno občutljiv za socialne neenakosti, skozi zgodbo mladostniške aferice gledalcu brez ovinkarjenj pokaže, kaj se zgodi, ko intimnopartnerski odnos trči ob razredno razslojenost. Pod vsemi komičnimi preobrati vidimo, kako zlahka si lahko tisti, ki imajo v kapitalizmu denar, podredijo tiste, ki denarja nimajo.
Če je bilo Čedno dekle z začetka devetdesetih zgodba o ljubezni, ki obstane kljub razrednim razlikam, je Anora zgodba o mladostniški romanci, ki jo poteptajo prav razredne razlike. Anora je hrbtna stran kapitalistične pravljice, ki jo navadno vidimo v žanru romantične komedije. Film, ki pokaže, kako neizprosna je moč denarja in kako poblagovljeni odnosi posameznika razčlovečijo. Tudi tiste navidezno najbolj trdne. Tudi seveda Anoro, ki jo je za oskarja odigrala Mikey Madison. Seksualno delavko z margine, še precej vihravo, a obenem odločno in samozavestno mlado žensko, ki jo v finišu filma vidimo ponižano in zavrženo kot stvar. Ko vidimo, kako tržna menjava tam, kjer ji ni mesta, posameznika prevara, razvrednoti in poniža.
Če smo skratka na koncu Čednega dekleta slišali, kako je Hollywood dežela sanj, v Anori vidimo, da so te sanje tudi in predvsem vir bolečine in družbenih krivic. V Anori ni srečnega konca z limuzino, namesto Richarda Gera in šopka rož glavna protagonistka dobi Marka Eydelshteyna in ločitvene papirje. Baker je znova posnel antireklamo za ameriški sen, ki tokrat potentnost svojega sporočila o deprivilegiranem delavskem razredu zgradi na kontrastu med živahno reinterpretacijo Čednega dekleta v prvi polovici filma in socialnorealističnimi žanrskimi potezami v drugem delu. Anora je pod črto delo človeka, ki razume malega človeka. Ki vidi, kako v Ameriki tisti na velikem odru žagajo tiste pod odrom, pa tudi delo režiserja, ki zna s filmskim jezikom to transakcijsko naravo zahodnega kapitalizma vedno znova lucidno razgaliti. In če je to doslej počel v okvirih neodvisnega filma, je pri svojem zadnjem projektu dokazal, da zna to storiti tudi ob spogledovanju s komercialnim.
