Žirija letošnjega filmskega festivala v Karlovih Varih, ki ji je predsedovala Patricia Clarkson in v kateri je zasedal tudi slovenski režiser Olmo Omerzu, je kristalni globus za najboljši film podelila bolgarski drami z žanrskimi podtoni trilerja: film Blagine lekcije režiserja Stefana Komandareva sklepa njegovo trilogijo diagnosticiranja sodobne bolgarske družbe. Če se je v preteklosti s filmom Smeri posvetil taksistom v Sofiji, s filmom Obhodi pa policijskim patruljam, Komandarev pogled tokrat usmeri v starejše prebivalstvo, ki je kljub vseživljenjskemu garanju v krutem prehodu v kapitalizem in tržno gospodarstvo postalo največja žrtev novega sistema.
Ovdovela upokojenka Blaga, v vlogo katere je stopila izjemna Eli Skorčeva, je s svojo učiteljsko pokojnino ves čas na robu preživetja, ko pa jo telefonski prevaranti spravijo še ob zadnji težko prihranjen denar, se zamajeta tudi njena trdna načelnost in moralna integriteta. Komandarev, ki mu bo letos podeljena tudi nagrada Darka Bratine, s katero Kinoatelje izpostavlja filmske avtorje, ki z angažiranimi kinematografijami občinstvu ponujajo priložnost poglobljenih razmislekov o sodobni družbi, je tokrat navdih črpal iz generacije svojih staršev, ki so vse življenje trdo delali, a so danes pogosto prikrajšani tudi za najbolj osnovne reči. Kot je za njegovo filmografijo značilno, je tudi tokrat tematiko filma podrobno raziskal prek intervjujev s starostniki, policisti in nekdanjimi telefonskimi prevaranti, s svojo režijsko vizijo in močnim scenarijem pa je o sodelovanju prepričal tudi Skorčevo, ki se je z Blago po tridesetih letih vrnila na filmsko platno in za vlogo zasluženo prejela nagrado za najboljšo igralko.
Tri nagrade za Hipnozo
Posebno nagrado žirije je prejel film Prazne mreže iransko-nemškega režiserja Behrooza Karamizadeja, ki v središče prav tako postavlja dnevni boj za preživetje. A protagonist je tokrat mlad moški, ki z ribolovom ob Kaspijskem morju poskuša zaslužiti dovolj denarja za doto svojega premožnejšega dekleta. Njegove sanje o lepšem jutri in romantični ljubezni se hitro razblinijo, ko trčijo ob realnost stroge ribiške hierarhije, boja za obstanek in preživetja najmočnejših.
Nagrada za najboljšo režijo je šla v roke iransko-britanskemu režiserju Babaku Jalali za film Fremont, nežno komedijo o samoiskanju afganistanske begunke, posebna omemba žirije pa je pripadla dokumentarnemu filmu Ples na robu vulkana libanonskega avtorja Cyrila Arisa, ki po katastrofalni eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020 spremlja trud filmske ekipe režiserke Mounie Akl, da bi posnela svoj film. Za najboljšega igralca je bil medtem okronan Herbert Nordum za vlogo moškega, ki se v švedski komediji Hipnoza spopada s svojo navidezno progresivno in feministično vlogo v svetu, film pa je najbolj prepričal tudi žirante združenja evropskih kinematografov ter žirijo mednarodnega združenja filmskih kritikov Fipresci.
Glavna nagrada v tekmovalni sekciji Proxima je bila podeljena južnokorejski drami Rojstvo režiserke Ji Young Yoo o neželeni nosečnosti karierno osredotočenega para, ki razbija tabuje starševstva in predsodke materinstva, medtem ko je posebna nagrada žirije pripadla filmu indijsko-nepalske koprodukcije Guras režiserja Saurava Raia. Letošnji festival je sicer na večinsko razprodanih projekcijah v razponu osmih dni v češkem zdraviliškem mestu na ogled ponudil več kot 200 filmov, od katerih se jih je 23 potegovalo za nagrade.
