Ingrid (Tilda Swinton) in Martha (Julianne Moore), prijateljici iz mladosti, ki sta hodili z istim fantom (John Torturro), se po naključju srečata v bolnišnici, v okoliščinah, ko Marta, nekdanja vojna poročevalka, čaka na diagnozo, Ingrid, pisateljica, pa je tam zaradi drugih reči. Staro prijateljstvo se znova obudi, ko se pokaže, da Martha v teh težkih trenutkih nima nikogar, ne partnerja, ne odnosov z odtujeno hčerko, ne prijateljstev in da sta njeno samozavest in samozadostnost nekdaj uspešne ženske spodnesla bližina smrti in osamljenost.

V filmu Sosednja soba režiserja Pedra Almodovarja igrata Tilda Swinton in Julianne Moore. Foto: Kinodvor
O blagem odhodu premožnih
Teme bolezni, umiranja, nemoči so režiserju Pedru Almodovarju blizu, spomnimo se filma Govori z njo in drugih, v katerih je tenkočutno in večplastno premišljal njih v različnih kontekstih. Tudi samo vprašanje, ali ima umirajoči pravico odločati o svojem koncu, je seveda aktualno, tako v večini evropskih držav kot v konservativni Ameriki, kjer množično pobijajo obsojence, je pa hudo kaznivo dejanje biti navzoč pri tem, da na smrt bolni poje odrešilno tableto. A problem filma Sosednja soba je, da je to temo postavil v najbolj privilegirano okolje, ga teatraliziral in estetiziral do skrajnosti in mu s tem odvzel ves družbeni kontekst.