Vsako desetletje in pol je očitno čas za novi film o sodniku Dreddu, britanskem stripovskem junaku, ki v distopični prihodnosti lovi barabe vseh sort. Od prekupčevalcev mamil do morilcev. Ki jih ni malo. V gromozanski metropoli Mega-City One po jedrski vojni živi na stotine milijonov ljudi. Toliko jih je, da oblast ne dohaja kriminalnega početja, zaradi česar nad zločince pošilja tako imenovane sodnike, ki imajo v eni roki kazenski zakonik, v drugi glasovno upravljano pištolo. So sodna in izvršilna oblast v enem. Sodnik, porota in rabelj. Potem ko dobijo klic, zajahajo oklepljene jeklene konjičke in poskrbijo, da razbojnike doleti hiter sodni postopek.
Prvi, ki je za celovečerec nadel komolčnike in kolenčnike ultimativnega, nepodkupljivega delilca pravice, sodnika Dredda, je bil Sylvester Stallone leta 1995. Tipični akcioner iz devetdesetih je bil samo v redu, mnogo bolje pa je srž britanske stripovske ikone sedemnajst let pozneje ujel Pete Travis, ko je v glavni vlogi filma Dredd izpod vizirja ustnice stiskal novozelandski filmski igralec Karl Urban in kot v Raciji (2011) preganjal nepridiprave, ki so se zabarikadirali v zgornje nadstropje betonske stolpnice. Sledil je čudovit rompompom, posnet tako v hitrih kinetičnih kot upočasnjenih prizorih. Edini minus te druge izvedbe je bil, da studiu ni prinesel dovolj zaslužka, zaradi česar je oboževalce nabiral predvsem zunaj kinodvoran.
Da bo v tretje drugače, naj bi poskrbel oskarjevec Taika Waititi, Novozelandec, znan po filmih Kaj počnemo v mraku (2014), Lov na divjaka (2016) in Zajec Jojo (2019). Za filmsko zgodbo pa se bo pobrigal Anglež Drew Pearce, ki je sopodpisal scenarije recimo za tretjega Iron Mana (2013), peto Misijo: Nemogoče (2015) in lanskoletnega Kaskaderja. O samem filmu kaj dosti več sicer ta trenutek še ni znanega. Razen to, da naj bi se še bistveno bolj kot njegova predhodnika zgledoval po Dreddovih stripovskih avanturah, ki obsegajo na stotine poglavij. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta lik ustvarila pisatelj John Wagner in umetnik Carlos Ezquerra, prvič pa so ga ljudje videli na straneh tedenske antologije 2000 AD. In seveda je želja, da bi filmu, katerega letnica izida še ni znana, sledili novi filmi in serije. Filmski univerzumi so pač v trendu.
