Letošnji oskarji, 95. po vrsti, so bili v primerjavi z zlatimi globusi osvežujoče apolitični. Z nekaj izjemami so udeleženci govorili izključno o filmih in filmski industriji, ne pa o reševanju sveta v smokingu in politični korektnosti. Veliki zmagovalec je film Vse povsod naenkrat, ki je po enajstih nominacijah domov odnesel sedem zlatih kipcev. Družinska priseljenska drama, v katerem lastnica pralnice na sestanku na davčnem uradu odkrije, da obstajajo vzporedne resničnosti, je poleg nagrad za najboljši film, režijo, izvirni scenarij in montažo prejela še tri igralske oskarje. Malezijka Michelle Yeoh je postala prva Azijka z oskarjem za najboljšo glavno vlogo, prvega oskarja sta za stranski vlogi prejela tudi njena soigralca, Ke Huy Quan in Jaime Lee Curtis. Z izkupičkom sedmih nagrad je film ponovil uspeh, ki so ga pred tem dosegle na primer klasike Schindlerjev seznam, Pleše z volkovi in Lawrence Arabski.
Neodvisni studio pometel s konkurenco
Zmagovalec v senci je tokrat zagotovo ameriški neodvisni studio A24, ki se lahko ob skupno 18 nominacijah za filme Vse povsod naenkrat, Kit in Po soncu pohvali z devetimi kipci. Studio je znan po drznejših avtorskih projektih, kar z velikim klicajem potrjujejo vsi trije njegovi filmi, ki jim je skupno, da na takšen ali drugačen način govorijo o odnosih v sodobnem svetu. V nekoliko spregledanem Po soncu spremljamo mladega očeta, ki ni povsem dorasel starševski vlogi, v Kitu, ki je prejel nagradi za glavno moško vlogo in masko, očeta, ki želi pred smrtjo navezati stik s hčerko, v Vse povsod naenkrat pa se mora mama, zato da bi popravila odnos z odtujeno hčerko, spoprijeti z vzporednimi svetovi. Sploh letošnji zmagovalec je tudi po formi, ki ga označuje sunkovita montaža, izjemna filmska prispodoba človeka v sodobnem svetu, dnevno zasutega z neskončnimi, nepomembnimi dražljaji, ki zajedajo medsebojne odnose.
Za drugi film večera se je izkazala adaptacija knjižne klasike Ericha Marie Remarqua Na Zahodu nič novega. Brutalen prikaz prve svetovne vojne, v kateri gledamo, kako mlade fante pošiljajo v jarke smrti, je bil nagrajen štirikrat, in sicer za najboljši mednarodni film, fotografijo, scenografijo in izvirno glasbo. Nadaljevanje znanstvenofantastične megauspešnice Avatar: Pot vode in aviacijski spektakel Top Gun: Maverick, ki se skupno bližata štirim milijardam zaslužka, sta si morala medtem razdeliti zgolj tolažilni nagradi za vizualne učinke in montažo zvoka. »Oba tipa, ki sta nam lani dopovedovala, naj se vrnemo v kino, nista prišla v kino,« se je voditelj večera Jimmy Kimmel pošalil na račun odsotnosti režiserja Jamesa Camerona in igralca Toma Cruisa, na račun žirije pa se je pošalila dobitnica oskarja za prirejeni scenarij za dramo Women Talking, Sarah Polley: »Rada bi se zahvalila akademiji, da ni bila na smrt užaljena ob besedah 'ženske' in 'govorijo' tako blizu skupaj.«
Cate Blanchett in Austin Butler ostala praznih rok
Manjkalo ni niti tistih, ki so ostali povsem praznih rok, to so drama o zlorabi moči Tár, biografski spektakel Elvis, družbena satira Trikotnik žalosti, Spielbergovi avtobiografski Fabelmanovi in irska tragikomedija Duše otoka, pri čemer je godrnjanje najbolj utemeljeno v kategoriji obeh glavnih igralskih oskarjev. Kot rečeno, je Yeohova pobrala kipca za vlogo lastnice pralnice, a bi si nagrado za glavno žensko vlogo zaslužila tudi Cate Blanchett, ki je v drami Tár navdušila kot neusmiljena dirigentka in skladateljica. Na moški strani, kjer je s portretom patološko debelega univerzitetnega profesorja v filmu Kit slavil povratnik Brendan Fraser, pa bi bilo morda celo bolj na mestu, če bi nagradili Austina Butlerja. Mladi kalifornijski igralec je namreč v drami o Elvisu do zalizcev natančno poosebil kralja rokenrola. Ni pa tako rekoč nobenega dvoma, da si je oskarja za animiranega Ostržka, postavljenega v čas Mussolinijeve Italije, zaslužil mehiški režiser Guillermo del Toro.
Potem ko je lani dogajanje zasenčil Will Smith, ko je na odru klofnil komika Chrisa Rocka, je letos v zaodrju čakala tudi tako imenovana krizna ekipa, ki naj bi v primeru novega incidenta poskrbela za hitrejši in primernejši odziv. »Uvedli smo stroga pravila: če bo kdo v dvorani nasilen, mu bomo dali oskarja za najboljšo vlogo in 18 minut časa za zahvalni govor,« se je pošalil Kimmel, a nove afere kljub mikavni ponudbi in na žalost tistih, ki bi radi dvignili gledanost tovrstnih gala večerov, ni bilo. Spomnimo, da je število ogledov ob Smithovi klofuti v primerjavi z letom prej poskočilo za 60 odstotkov. Akademija je sicer letos prireditev raztegnila na skoraj štiri ure, potem ko je bilo lani veliko pritožb, ker so nagrade v nekaterih »tehničnih« kategorijah podelili prej, zunaj neposrednega prenosa. Pod črto je to pomenilo precej klasičen oskarjevski večer, poln gatsbyjevskega blišča, razkošnih oblek in zvezdniških glasbenih točk, šov pa je ukradla ekipa indijskega filma RRR, ki je v živo pokazala, zakaj je bila pesem Naatu Naatu letos izbrana za najboljšo izvirno pesem.
