Filmi na Liffu so razporejeni po festivalskih sekcijah, te pa so v glavnem že utečene; približno se ve, kaj tematskega ponujajo, znotraj teh pa se potem dogajajo nepredvidljiva presenečenja, tako da je nasvet za filmoljubce, da izberejo iz vsake sekcije po kakšen film ali dva, pravzaprav dobra odločitev. Največji fokus velja Perspektivam, uradnemu tekmovalnemu sklopu mladih režiserjev, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec Telekoma Slovenije. Še bolj obiskana pa bo po tradiciji najverjetneje sekcija Predpremiere, kjer gre za filmske vrhunce, ki so na mednarodnih festivalih že pobirali nagrade ali so bili vsaj opaženi; večino se jih tudi odkupi za poznejšo kino distribucijo po Sloveniji, tako da ni skrbi, če so nekateri že razprodani.

Najbolj pričakovani slovenski filmski premieri

Slovenska filma Belo se pere na devetdeset ter Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo sta najbolj pričakovana slovenska filma na 36. Liffu, oba bosta doživela tudi slovensko premiero. »Nastanek filma Belo se pere na devetdeset je bil edinstvena izkušnja. Soočanje z resnično zgodbo je terjalo poseben pristop. Ostati zvest izvirni zgodbi romana, po drugi strani pa razmišljati skozi filmske podobe, je terjalo veliko skrbne presoje. Zgodba o izgubi in družini je naredila močan vtis tudi name. Zaveš se, da je čas, ki ga še imamo pred seboj, dragocen, in prisotnost oseb, ki nam veliko pomenijo, nikakor ni samoumevna,« je o svojem filmu povedal režiser Marko Naberšnik. Mlada režiserka Ester Ivakič pa je o svojem celovečernem prvencu dejala: »Skozi svet otroške osamljenosti sem želela prikazati pokrajino med lahkotnostjo vsakdana in tiho prisotnostjo neizogibne bližajoče se izgube. Ob tej slutnji lahko bežimo in tavamo v domišljijo, igro, samoto, druženje s prijatelji in iščemo varnost, kjer le lahko. Film se v glavnem nahaja v teh prostorih.« Ester Ivakič bo na festivalu predstavljena tudi s kratkimi filmi.

Veliki zmagovalci tudi na Liffu

Med filmi, ki so slavili že na drugih festivalih, je denimo Bila je samo nesreča iranskega režiserja Džafarja Panahija, ki se mu je po več letih boja z iranskimi oblastmi vendarle uspel prebiti do Cannesa, kjer je potem pobral glavno nagrado – zlato palmo. Njegov film je kritika družbeno-političnih razmer v domovini.

Filmski maraton po Sloveniji se začenja s slovensko premiero

Sentimentalna vrednost (režija Joachim Trier), družinska drama o iskanju sprave med očetom in hčerko, velikim filmskim režiserjem in nadobudno gledališko igralko, je prežeta s skandinavskim čarom. Foto: arhiv Liffe

Film Sentimentalna vrednost režiserja Joachima Trierja je prejel grand prix na festivalu v Cannesu in govori o napetem odnosu med očetom, velikim režiserjem, ter hčerko, nadobudno gledališko igralko, ki ne želi ostati v senci svojega očeta. Film je prežet s skandinavskim duhom.

Po tradiciji bo med najbolj obiskanimi sekcija Predpremiere, kjer gre za filmske vrhunce, ki so na mednarodnih festivalih že pobirali nagrade ali so bili vsaj opaženi.

Veliko nagrado v Benetkah je letos pobral Glas Hind Radžap, ki bo prav tako na ogled v Predpremierah. Režiserka Kaouther ben Hania je posnela realistično rekonstrukcijo uboja šestletne punčke v Gazi z vidika medicinske ekipe, ki je poskušala organizirati njeno rešitev. Španski film Sirat je psihedelična odisejada po maroških puščavskih prostranstvih, ki je režiserju Oliverju Laxeju prinesla nagrado žirije v Cannesu. Oče mati sestra brat režiserja Jima Jarmuscha pa je zmagovalni film letošnjega beneškega festivala. Gre za filmski triptih melanholično zabavne študije odnosov med odraslimi otroki in odtujenimi starši, postavljen v tri različne države.

Filmski maraton po Sloveniji se začenja s slovensko premiero

Oče mati brat sestra je zmagovalni film beneškega festivala režiserja Jima Jarmuscha. Je filmski triptih o zapletenih odnosih, ki jih režiser še bolj zaplete. Foto: arhiv Liffe

Posebneži med sekcijami

Sekcija Kralji in kraljice prinaša dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma, Panorama svetovnega filma pa ponuja festivalske favorite s petih celin. Posebna sekcija, nad katero je programski direktor festivala Simon Popek še posebej navdušen, je Ekstravaganca; gre za polnočni kino, ki prinaša raznovrstne, drzne, pogosto bizarne vsebine, ki preizkuša tudi meje gledalčevega okusa. Jadranska mreža festivalov Kinobalon je samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta.

V sodelovanju s Kinodvorom so zasnovali Retrospektivo, kjer je letos v fokusu Kelly Reichardt; v sodelovanju s Slovensko kinoteko pa so pripravili sekcijo Posvečeno, ki se poklanja še eni filmski ustvarjalki Juliji Solncevi. Preostale sekcije so na temo kratkega filma, omenimo le sekciji VOD: kratki filmi Ester Ivakič in VOD: sodobni hrvaški kratki filmi. Vse dni festivala bo poskrbljeno za bogat spremljevalni program. 

Filmi iz domačega kavča

Liffe vam omogoča tudi neposredni ogled filmov na zahtevo (VOD), za katere boste kupili spletno vstopnico na www.liffe.si in ki si jih boste nato lahko ogledali neposredno iz svojega kavča. Ogled kratkih filmov Ester Ivakič in sodobnih hrvaških kratkih filmov je brezplačen. Z VOD bodo na ogled filmi: Pav, Pesnik, Histerični, Kaj Marielle ve, Mlade matere, Enzo in Spermagedon. Kratki filmi Ester Ivakič bodo Assunta, Magični grad je tu, Okrog obrnjen zrak, Preprost člouk in konec sveta, Srdohrd ter Vse, kar ti hočem povedati s telepatskimi signali, ko me ne poslušaš. Sodobni hrvaški kratki filmi pa Nizka trava, Prava resnica o pretepu, Skummy, Ni zima za komarje, Ne spodobi se plesati na grobu, Zof, Flek, Arka, Nekega dne se bo zgodilo nekaj strašnega in Krdelo.

Priporočamo