Komorni zbor Megaron se je letos lotil študija Mesije, oratorija za soliste, zbor in orkester, ki ga je napisal poznobaročni mojster glasbe Georg Friedrich Händel (1685–1759). Glasbeno vodstvo nad izvedbo tega »oratorija oratorijev« je prevzel Gary Graden, ugledni ameriški dirigent in vodja številnih zborov v zborovski meki Stockholmu, ki že ves teden vadi s pevci in baročnim orkestrom, preden bodo konec tedna Mesijo tudi izvedli. To bodo storili dvakrat: v soboto ob 19. uri v koprski stolnici in v nedeljo ob 17. uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Zbor Megaron je leta 2003 ustanovil profesor, dirigent in skladatelj Damijan Močnik, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, v njem prepevajo alumni škofijske klasične gimnazije. Zbor predstavlja vrh zborovske piramide v Zavodu sv. Stanislava, ki sicer šteje pet pevskih zborov škofijske klasične gimnazije. Megaron se je razvil v vrhunski zbor, koncertira v Sloveniji in tujini.
Operno podjetje
Händel je začel pisati oratorije, ko je zanimanje za italijansko opero začelo upadati. Imel je pravo operno podjetje, sproduciral je 42 oper ter 25 oratorijev, pisal pa je tudi cerkveno glasbo za angleški dvor, kantate in orkestralna, komorna in klavirska dela.
Med najbolj poznanimi oratoriji je njegov Mesija s slovito Alelujo. Besedilo je napisal skladateljev prijatelj Charles Jennens leta 1741, Händel pa ga je menda uglasbil v pravi ustvarjalni vročici, v vsega treh tednih. Menda je pisal in pisal, ne da bi vmes ali pozneje prečrtal ali spremenil eno samo noto. Oratorij je zgrajen iz treh delov in opisuje prihod Jezusa, njegove čudeže, križanje, njegovo vstajenje ter zmago nad smrtjo in grehom.
Oratorij brez tekmeca
Prva izvedba Mesije je bila v Neal's Music Hallu v Dublinu leta 1742, za čembalom jo je vodil Händel sam. Ko so leto pozneje oratorij izvedli še v Londonu, pa je bil britanski kralj Jurij II. ob uvodnih taktih Aleluje tako ganjen, da je vstal. Njegovi gesti je sledilo tudi občinstvo in od takrat se je marsikje do danes obdržala tradicija, da poslušalci v znak spoštovanja Alelujo spremljajo stoje.
V Evropi, razen seveda v Angliji, kamor se je preselil leta 1712 v razcvetu ustvarjalnosti, se je Händlov Mesija na odrih uveljavil šele v 20. stoletju, prej je namreč prevladovala Mozartova različica Mesije. Ravno zaradi Mesije je oratorij v Angliji pognal globlje korenine kot v drugih evropskih deželah. Pravi mejnik
v slavljenju Mesije je bila izvedba v Westminstrski opatiji leta 1784,
ko so se poklonili skladatelju ob 100-letnici njegovega rojstva (čeprav se je v resnici rodil leta 1685). Od takrat ta oratorij po priljubljenosti ni imel več tekmeca v svoji zvrsti. Pri nas smo oratorij oratorijev lahko slišali leta 2014 v Mozartinah Simfonikov RTV Slovenija pod taktirko Uroša Lajovica.
