Da bo koncert Klemna Klemna ob njegovi osebni petdesetletnici in ob petindvajseti obletnici izida plošče Trnow stajl velik dogodek, so dajale slutiti govorice v dneh pred koncertom, da je največji slovenski raper prehlajen. Kroženje takšnih govoric v takšnih primerih priča o vnemi, prednapetosti, pričakovanjih in posvečenosti dogodku. Enako je dajala misliti informacija, da je kak dan prej eden od nastopajočih med vožnjo z vaje, na kateri je spil pivo preveč, naletel na policiste, ki jim je iskreno povedal, kje je bil in kaj je počel, policisti pa so ga izpustili, ne da bi mu dali opravljati test alkoholiziranosti, rekoč: »Naj vam bo v tem primeru oproščeno.«
Bogata scenografija
Če je bil koncert v Križankah leta 2022 po scenografiji manj spektakularen, je bil petkov vrnitev k scensko bogati ponudbi na koncertih v Kinu Šiška v letih 2011 in 2015. V Mediacentru je bilo spet vsega na pretek: animacij in videofilmov v ozadju, domišljene dramaturgije, domislic, gostov, presenečenj, oblačil, detajlov, scenografije. Za skladbo Ljubice je iz Primorske prišla skupina starejših manekenk, modnih zanesenjakinj. Lepo sosedo je nadgradil nastop striptizete Pie iz Velenja, čeravno se je povsem razgalila zgolj za praznovalca rojstnega dne. Kinga, primorsko rapersko legendo, je na elastikah odneslo v zrak, kot sicer govori besedilo skladbe. Na sceni sta bila starodobna Volkswagnova kombi kamperja in njuna odprta vrata so služila kot prehod za prihajanje in odhajanje gostov na oder ter z njega. Tako Magnifico, ki je gostoval pri izvedbi Klemnove priredbe lastne skladbe Magnifico je peder, na oder ni prišel s strani, kot to vidimo na primer v Tivoliju, temveč je skočil iz kombija na sredini odra.
Ob 21. uri, ko je bil koncert napovedan, je bila dvorana Mediacentra – ki je kot nova koncertna nepremičnina začela obratovati konec leta 2023, gosti pa vsemogoče prireditve, od maturantskih plesov prek Ace Lukasa do metalskih koncertov, in po uradni navedbi sprejme 2000 ljudi – polna. Če bi jih bilo še 500 več, bi bilo že komaj znosno in še bolj vroče, kot je bilo tokrat. Skozi gnečo se je dalo premikati. Večjo vztrajnost je zahtevalo čakanje v stihijsko tvorjenih vrstah ali grozdih ljudi pred točilnimi pulti, ki so ob straneh in na koncu dvorane. Vsaj na začetku večera, ko so vsi želeli priti do prve pijače, je bilo to nadvse oteženo, so pa začeli prodajati tudi nikakor slab burek. V nadaljevanju večera se je ta problematika malenkost unesla.
Naturščiki iz Trnovega
Spektakularna so stranišča. S širokim vhodom, vidna, široko dostopna in prostorna kot na železniški postaji, medtem ko je prostor za kadilce, ki je zunaj dvorane, neudoben. Obkrožen z železnimi ograjami lahko dobiš občutek, da si tun v ribogojnici. Stežka je najti kakšno ravno površino, na katero bi v nujnem primeru odložil vsaj pijačo, prav tako ni možnosti, da bi se usedel, kot je to mogoče v sosednji (stari) Cvetličarni, kjer je, mimogrede, vzporedno nastopal Vili Resnik ter koncert končal uro in pol pred Klemnom.
Raperski dogodek leta v fizičnem smislu ni bil lahek zalogaj. Veljalo je slišati že prednastopajoče goste iz Beograda, skupino Bad Copy, prav tako veteransko prvoborsko rapersko posadko, ki je dejavnost začela sredi devetdesetih. Z enim od njih, prevladujočim Ajs Nigrutinom, ima Klemen tudi skupno skladbo. Izvedli so četrturni nastop, pri žal ne najboljšem zvoku, v katerem je bilo težko prepoznavati besede, kar je pri rap glasbi vendarle dobrodošlo. Obenem velikost prizorišča ni ponudila možnosti, da bi se jih doživelo neposrednejše. »Vedel sem, da zvok ne bo dober, zato smo poudarili scenografijo. Ideja je bila, da se naredi klubsko vzdušje na velikem odru. Zato tudi kamperja. Da se ansambel ni počutil razmetanega po odru, ampak da so skupaj,« je povedal Marko Godnjavec - Jizah, organizator in večinski avtor koncerta, ter dodal: »Treba se je zavedati, da takšne koncerte sicer delajo profesionalci, medtem ko je, razen najetih glasbenikov, program v tem primeru izpeljala skupina amaterjev, ljudi, ki so sodelovali pri plošči Trnow stajl, vendar zdaj nimajo pevskih ali glasbenih karier, temveč počnejo vse kaj drugega. In to seveda ni najlažje.« Si predstavljamo.
Manjkal je samo Bajaga
Vsi trnovski rap naturščiki s plošče Trnow stajl, na čelu z Đinom Mafijo in Slano, kot večina dosedanjih Klemnovih sodelavcev, vključno z Aniko Horvat, Tino Marinšek, Vladom Kreslinom in mnogimi drugimi, so se pojavili na odru. Mateja Jovana in Jureta Koširja, glavnih vplivnežev iz ozadja pri nastanku plošče Trnow stajl, ni bilo, ker sta nekje na dopustu. Prav tako ni utegnil Ali En kot tisti, ki je Klemnu na svoji plošči Leva scena prav tako dal eno prvih priložnosti. Poskusili so pridobiti Momčila Bajagića - Bajago, vendar ni pokazal zanimanja, čeravno je imel dan kasneje koncert v isti dvorani. Ideja je bila, da bi Klemen začel skladbo Baraba, v kateri je uporabljena fraza iz Bajagove skladbe Dvadeseti vek, nakar bi tudi Momčilo skočil iz kombija in v nadaljevanju odigral skladbo v originalni različici.
Prav tako kot že v Križankah sta ob nekaterih dodatnih glasbenikih za inštrumentalna ozadja skrbela Simon Stojko Falk, na gramofonih in drugih sredstvih, ter rokodelska posadka iz zasedbe Prismojeni profesorji bluesa, v postavi bobni, električna kitara, bas kitara in klaviature. Godila in toplo je delovala živa spremljava. Do onkraj pol druge zjutraj, ko je koncert trajal, bi bilo vsemu šovu navkljub težko zdržati zgolj na podlagi matric. Seveda mnogi bi, in kot se za zabavo takšnega značaja malodane spodobi, je bilo ob koncu v dvorani že videti prizore tako imenovane klasične štale. Torej luže politega alkohola, odvržene pločevinke, scefrane kartone platojev piva in razno drugo smetje. Obenem nihče od udeležencev ni kazal očitnejših znakov prekomerne vinjenosti ali omamljenosti. Ne nazadnje se od petdesetletnikov tudi že pričakuje neka rutiniranost.
Nepozabno dober koncert, na katerem je Klemen Klemen vnovič dal vedeti, da je izjemno talentiran za to, s čimer se ukvarja, za ustvarjanje glasbe, zabavanje ljudi in nastopanje. Eden redkih, ki plešejo. Ki na odru izvajajo pantomimo. In menjajo trenirke. Tudi teh je bilo kar nekaj. Najbolj presežna se je zdela svetleče bela Adidasova z bledo zelenimi črtami. Dodelana estetika nižjih nemških lig.
