Med 12. novembrom in 8. decembrom je potekala že tretja edicija Foruma za novo glasbo, ki je z ustreznim programiranjem prvih izvedb na slovenskih odrih napela potentno rdečo nit z dometom svetovljanskih razsežnosti. Vodstvo festivala, ki ga primerno sestavljata uravnotežena muzikološka kot skladateljska misija, je letošnjo edicijo pomenljivo usmerilo v temo družbenih, ekoloških in ideoloških sprememb. Te je pod sloganom Sprememba paradigme premlevala s skrbno izbranimi glasbenimi mojstrovinami 20. stoletja in svežimi novitetami tega trenutka.
Izbor skladb prvega koncerta Polzvok za oboo in pol je odražal stilno raznolikost 20. stoletja in zahtevnost oboističnega repertoarja, v katerega je solist in kurator koncerta Matej Šarc vidno usmeril vse svoje izvajalske moči. Še več, festivalsko odprtje nas je z izvedbami Čas in časi Eliotta Carterja, Ekstremi 3 Jakoba Ježa in muzikalno navdahnjenim podajanjem Šarca in Barbare Jernejčič Fürst pahnilo v bližnje srečanje z modernističnimi gibanji ter uglasbenim Futurističnim manifestom Marinettija. Med novitetami je izstopajoč odtis pustil Polzvok Dylana Lardellija s subtilnimi teksturnimi premiki, iz katerih je vela neka intimna, skoraj neslišna poanta, kot bi jo imel skladatelj na robu jezika. Na drugem koncertu Monstrum smo pod kuratorstvom in z izvajalskimi močmi violistke Megumi Kasakava izkusili še eno ključno glasbeno spremembo paradigme, spektralistične klice v Griseyevem Prologu za violo solo. Megumi Kasakava je skladbi vdihnila več surove prvinskosti sodobnih izvajalskih tehnik, ki jih je obarvala s svojo ponotranjenostjo. Noviteti Mateja Bonina je izrisala povezana in napeta dramaturška dogajanja v razmerjih mikrotonalnih izmikanj in četrttonskih sozvočij. Boninov glasbeni material se ob izvedbi zanimivo ne drži navidezne banalnosti opisanega koncepta, ampak deluje izrazno poetično. Ekspresivnosti Tožbe II Malike Kišino je dodala surova libidinalna igra violinista Matjaža Porovneta, medtem ko je z bučečimi izbruhi tekstur in prelivi zračnih šušljajev prišla do izraza velikopoteznost zasnove glasbenega materiala Razpoke časa Tadeje Vulc. Tretji koncert je v koprodukciji s pihalnim kvintetom Slowind pripadal originalni zamisli skladateljice Larise Vrhunc in umetnika Borisa Beja, ki sta z izvirnim bralno-vizualnim koncertnim dogodkom Zamrznitve na presečišču literarne, glasbene in vizualne umetnosti zastavljala vprašanja materialnih in duhovnih vrzeli našega bivanja zdaj in v zgodovini. Izstopajoč dogodek je pomenil tudi nastop priznanega ansambla Klangforum Wien, ki je četrti koncert zaznamoval s predirljivo špičasto in vznemirljivo kakofonsko glasbo Bernharda Langa in na petem koncertu izvedel pointilistično, a nič manj dramatično noviteto Nevilla Halla. Na petem koncertu pa je dunajski ansambel docela napolnil koncertno dvorano s kultno avantgardno in eksperimentalno zvočnostjo svetovnega pomena: Stockhausnovo Mikrofonijo. Forum se je z izvedbami tudi poklonil dvema domačima velikanoma, Janezu Matičiču in Jakobu Ježu, ki sta nam zapustila svojo prodorno glasbo, preden sta se pred kratkim poslovila od tuzemske realnosti.
Festival sodobne glasbe Forum nove glasbe zato ne odtujuje ostrin sodobnih zvočnih izrazov v slonokoščenem stolpiču izbranih intelektualcev, temveč po vzoru mednarodnih festivalov odpira ušesa domačim tako profesionalnim kot mladim glasbenikom ter si z različnimi prizorišči in vpadljivimi sodelovanji pridobiva publiko glasbenih ljubiteljev z vseh vetrov.
