Na prvih dveh večerih 8. Zimskega festivala bodo v koprodukciji Festivala Ljubljana, Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije moči združili vrhunski glasbeniki, da v Gallusovi dvorani izvedejo monumentalno delo za zbor, soliste in orkester, Vojni rekviem angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Delo je sicer nastalo za otvoritveno slovesnost ob odprtju nove katedrale v Coventryju, ki je nadomestila zgradbo iz 14. stoletja, porušeno v bombardiranju med drugo svetovno vojno.

Samospev v maši

Univerzalno sporočilo kompozicije je sporočilo miru, Brittnov prvotni namen pa je bil, da v njem poveže glasbenike različnih narodnosti in kultur – v duhu glasbe, ki presega meje, povezuje ljudi v razmislek in vabi na posebno čustveno doživetje. Skladatelj je latinsko mašo za umrle prepletel s poezijo padlega pesnika vojaka Wilfreda Owna. Kot pravijo organizatorji dogodka, mojstrovina ni le umetniški presežek, temveč močan opomin svetu pred grozotami vojn.

Za Vojni rekviem pravijo, da je njegova glasbena struktura ekonomična, prefinjena, ima prepoznavne motive in jasno orkestracijo. V nasprotju z latinsko mašo so uglasbitve Ownovih pesmi glasbeno enako sofisticirane kot kateri koli del Brittnovih orkestrskih samospevov ali komornih oper. Lahko jih razumemo kot samospevni cikel, vstavljen v obred maše. Pred Orkestrom in zborom Slovenske filharmonije, Državnim zborom iz Kaunasa ter Zborom Dunajskih dečkov bo stal švicarski maestro Charles Dutoit, eden najuglednejših dirigentov našega časa. Solisti bodo mednarodno uveljavljeni operni pevci: mojstrica italijanskega belcanta Nadežda Pavlova (sopran), specialist za Brittnov opus Ian Bostridge (tenor) ter priznani solist opernih odrov in snemalnih studiev Matthias Goerne (bariton).

Večeri z virtuozi

In kaj še sledi? Na koncertu 25. februarja v Viteški dvorani Križank bosta nastopili dve harfistki virtuozinji, Slovenka Mojca Zlobko Vajgl in Francozinja Marion Ravot. Izvedli bosta dela francoskega romantizma, impresionizma in baročnih plesnih stavkov. Zanju je za to priložnost noviteto napisal tudi slovenski skladatelj Aldo Kumar. Festival se bo 26. februarja v Slovenski filharmoniji nadaljeval s poklonom velikemu skladatelju Johannu Sebastianu Bachu. Akordeonist Marko Hatlak si je zamislil projekt Bachovi korali in instrumentali, zraven pa povabil Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana z dirigentko Jerico Bukovec, sopranistko Niko Gorič, mezzosopranistko Bernardo Fink, tenorista Domena Vurnika, basbaritonista Marcosa Finka, flavtistko Evo Nino Kozmus, violinistko Jeleno Pejić, kontrabasista Stevana Jovanovića ter pianistko Aleksandro Pavlovič.

27. februarja bo Slovenska filharmonija gostila ugledni komorni ansambel Zagrebški solisti, ki se ponaša z več kot 70-letno tradicijo in ima za sabo skoraj štiri tisoč nastopov po svetu. Za zaključek večera bodo izvedli spevno Serenado za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega, ki je preizkusni kamen slehernega godalnega sestava in dolgoletna stalnica njihovih sporedov. Zimski festival se bo zaključil 2. marca z nastopom izjemnega pianista Grigorija Sokolova, ki zdaj le še odbrano stopi na oder, a v Ljubljano se rad vrača. Štiriinsedemdesetletni ruski mojster je v program umestil dva skladatelja: Williama Byrda in Johannesa Brahmsa. Oba zahtevata interpreta, ki v odzvenu ljudske glasbe išče subtilno in hkrati silovito glasbeno ekspresijo – ki pa je Sokolov premore v izobilju. 

Priporočamo