Orkester Slovenske filharmonije se je v začetku decembra vrnil z dvotedenske turneje po Aziji, tja so odšli v sodelovanju z južnokorejsko agencijo Vincero in prestižno japonsko agencijo Japan Arts, včeraj pa so vtise strnili na tiskovni konferenci v svoji matični hiši. Vseh devet koncertov na turneji je dirigiral glavni dirigent orkestra Kahi Solomnišvili, na koncertih pa so izmenično sodelovali štirje odlični pianisti solisti: poleg »domačega« Aleksandra Gadžijeva še Minsoo Sohn, Tomoki Sakato in Tomojo Nakase (vsi trije na predlog azijskih agencij). Slovenski orkester je na Japonskem pred tem gostoval leta 2006.
Elitne dvorane in akustika
Direktor Slovenske filharmonije Matej Šarc je po koncu turneje omenjal topel sprejem azijskih organizatorjev in poslušalcev, med katerimi popularnost klasične glasbe v zadnjih letih zgolj narašča; predvsem pa je izpostavil elitne, arhitekturno navdihujoče in akustično dovršene dvorane. Izpostavil je, da k njim v goste prihaja večina svetovnih orkestrov in opernih hiš. Izjemno akustičnost dvoran je včeraj potrdil tudi pianist Gadžijev, ki je z Orkestrom SF na turneji nastopil štirikrat, v teh koncih pa je tudi sam večkrat gost. Pohvalil je izjemen smisel Azijcev za to, da se glasbeniki pri njih odlično počutijo. Akustika je navdušila tudi dirigenta Solomnišvilija, ki je povedal, da so dvorane grajene na način, da ima dirigent vedno dober pregled nad orkestraši in tudi nad poslušalci, od koder se izjemno dobro sliši tudi tišina. Meni, da gre pri poslušalcih za posebno kulturo poslušanja, povezano z ostro tišino, ki je zahodnemu svetu le nekoliko tuja, pričara pa drugačno atmosfero, tesno povezano z občinstvom.
V Južni Koreji se je Orkester Slovenske filharmonije predstavil v Koncertni hiši Daegu, Koncertni dvorani Lotte v Seulu in Umetniškem centru Aram Nuri v Gojangu; na teh odrih je bil solist pianist Minsoo Sohn. Na Japonskem pa so igrali v Dvorani Minato Mirai v Jokohami, Tokijskem metropolitanskem gledališču, Simfonični dvorani v Osaki in Mestni kulturni dvorani Musašino v Tokiu. Solisti so bili Gadžijev, Tomoki Sakata, ki je na mednarodnem klavirskem tekmovanju Franza Liszta prejel prvo nagrado, ter večkrat nagrajeni devetnajstletni Tomoja Nakase.
Slovenski, evropski in japonski skladatelji
Pianisti solisti so igrali Rahmaninov Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18, medtem ko je pianist Tomoki Sakato na koncertu 28. novembra v Tokijskem metropolitanskem gledališču izvedel oba Brahmsova klavirska koncerta. Spored turneje so slovenski filharmoniki sestavili iz evropske in azijske zakladnice klasične glasbe, prav na vseh koncertih pa se je poslušala tudi slovenska glasba – uvertura k spevoigri Vilinsko dete skladatelja Jurija Mihevca (1805–1882) ter skladba Shadows of Stillness (Sence tišine) sodobne skladateljice Nine Šenk.
Slovenski filharmoniki so igrali še Brahmsovo Simfonijo št. 1 v c-molu, op. 68, in Simfonijo št. 5 v e-molu, op. 64, P. I. Čajkovskega, za »bis« pa Dvořákov Slovanski ples št. 3 v As-duru, op. 46 (Polka), in skladbo Sakura (Češnjevi cvetovi) japonskega skladatelja Tošia Hosokave. Zanimivost je bila ta, da se je več koncertov udeležil tudi skladatelj sam. Del programa, ki so ga igrali v Aziji, so lahko predvčerajšnjim in včeraj slišali tudi slovenski poslušalci v okviru tretjega koncerta abonmaja SMS v Cankarjevem domu, kjer je titulo solista prevzel Gadžijev (v Rahmaninovem klavirskem koncertu). Obisk orkestra v Južni Koreji in na Japonskem je bil sicer tudi gospodarske in diplomatske narave.
