Akustični inštrumenti z akustično kitaro na čelu s pojavom električnih niso povsem izgubili svojega položaja. Prva renesansa se je zgodila z ameriškim folk revivalom v začetku šestdesetih, ki mu je načeloval Bob Dylan, ki pa je leta 1965 na ogorčenje folk puristov začel nastopati in snemati ob podpori rock zasedbe z elektrificiranimi inštrumenti. Nastal je hibridni akustično-električni zvok, h kateremu so se skozi sedemdeseta zatekali mnogi rock glasbeniki, vključno z The Rolling Stones, nakar je v začetku osemdesetih in s prevlado novega vala, ki je uveljavil sintesizerje kot ritem naprave, akustika malodane izginila.
Vpliv glam metala
Žanr, ki ji je vrnil pomen, je bil glam metal, s skupinami kot Tesla, Mötley Crüe, Hanoi Rocks, Quiet Riot, Twisted Sister, Bon Jovi, Poison, Skid Row, Cinderella oziroma na koncu Guns'n'Roses kot najbolj komercialno izpeljanko žanra. Vsaka glam metal skupina je namreč morala imeti vsaj eno, če ne več tako imenovanih power balad, počasnih skladb na sledi Stairway To Heaven, v katerih so bile akustične kitare neizbežne. Med značilne tovrstne dosežke spadajo skladbe, kot so Wanted Dead or Alive Bona Jovija iz leta 1987, Every Rose Has Its Thorn skupine Poison iz leta 1988 in Patience skupine Guns'n'Roses iz spomladi leta 1989.
Po nekaterih tolmačenjih naj bi pri MTV idejo za akustično oddajo dobili septembra, ko sta Jon Bon Jovi in Richie Sambora na podelitvi vsakoletnih nagrad nastopila zgolj ob spremljavi akustičnih kitar. A oddajo naj bi takrat že pripravljali oziroma so z MTV sporočili, da je njuna zasluga zgolj v tem, da so spremenili namembnost oddaje. Ta naj bi bila v osnovi namenjena akustičnim predstavitvam mladih in še neuveljavljenih zasedb, nakar so po njunem nastopu tak format ponudili že uveljavljenim zasedbam.
Začetek je bil iščoč. Prva je nastopila skupina Squeeze, angleška novovalovska zasedba, v kateri je kariero začel tudi Jools Holland, ki se je kasneje proslavil kot voditelj svoje glasbene oddaje na BBC. Poleg njih sta v oddaji, ki je imela v prvih trinajstih ponovitvah tudi voditelja, nakar so ga ukinili, nastopila Elliot Easton, kitarist skupine The Cars, in Syd Straw iz zasedbe Golden Palominos. Tudi nadaljevali so s suverenimi posamezniki, na primer s Steviejem Rayem Vaughnom in Joejem Satrianijem, prvakoma električne kitare, ki sta veščino pričakovano potrdila tudi na akustični. Tudi nastopi zasedb, kot so bili Crowded House, niso mogli spodleteti, saj so bili Avstralci v izhodišču polakustičen ansambel, vendar spet ne kaj več od tega.
In potem je udaril Eric Clapton
Prvi, ki je uvidel priložnost za kaj več in je nastopil ob močni podpori različnih spremljevalnih glasbenikov, je bil duet Hall & Oates, medtem ko je Elton John nastopil zgolj ob klavirju. A tudi nastop Crosby Stills & Nash, prvakov akustične glasbe z Woodstocka, kjer so ob treh akustičnih kitarah izvedli epski nastop, je pokazal, da je stari koncept preživet oziroma da je dobrodošlo, če se izvajalec za izštekan nastop domisli česa posebnega. Kot The Cure v prvi oddaji leta 1991, ko so sedeli na tleh in med drugim uporabili otroški klavir. Nastop The Cure gre šteti med prve res prebojne oddaje, enako velja za nastop REM aprila 1991. REM so mesec pred tem izdali svoj najuspešnejši album Out of Time, na katerem je bila veleuspešnica Losing My Religion, in so z akustičnim nastopom zgolj nadgradili podobo čutnih alternativcev, ki so že v izvirniku skladbe uporabili tako mandolino kot godala.
V letu 1991 se je zgodil tudi prvi raperski nastop, nakar je v prvi oddaji leta 1992 udaril Eric Clapton, ki je ravno pred tem izdal skladbo Tears in Heaven, posvečeno sinu Conorju, ki se je marca 1991 smrtno ponesrečil pri padcu skozi okno nebotičnika. Ta nastop je bil Claptonova vrnitev v javnost. Na oder je postavil popolnoma akustično zasedbo s kontrabasom in klavirjem, iztržek je bila osvežena skladba Layla iz leta 1970, ki je postala najbolj predvajana skladba leta 1992, album pa je osvojil tri nagrade grammy in do danes nepresežen naslov najbolje prodajanega živega albuma vseh časov. Mimogrede: kitaro Martin iz leta 1939, na katero je Clapton igral, so kasneje prodali za 791.500 dolarjev.
Kultni nastop Nirvane
V nadaljevanju se je zgodilo veliko izjemnih akustičnih nastopov, denimo tisti Jimmyja Pagea in Roberta Planta ob spremljavi starodavnih inštrumentov, kot je simfonij ali »hurdy-gurdy«, Neila Younga, Roda Stewarta in Ronnieja Wooda ali pač Boba Dylana, ki ni osupil, saj ni ponudil nič posebnega. Čisto drugače velja za nastop skupine Nirvana 18. novembra 1993, vsega nekaj mesecev pred smrtjo Kurta Cobaina. Nirvana oziroma Cobain niso hoteli temeljiti na avtorskih skladbah, ampak so izkoristili priložnost, da so odigrali več priredb ljubih jim skladb, kot Jesus Wants Me for a Sunbeam škotskih alternativcev Vaselines, Where Did You Sleep Last Night starega blueserja Leada Bellyja ter seveda The Man Who Sold The World, skladbo Davida Bowieja iz leta 1970, ki je bila dotlej kvečjemu kaprica ljubiteljev, po izvedbi Nirvane pa je postala večja uspešnica kot kadar koli. Obenem je album Unplugged in New York drugi najbolj prodajan nosilec zvoka Nirvane po albumu Nevermind.
Mnogi cenijo nastop Nirvane kot najboljši unplugged nastop, je pa v konkurenci za ta naslov še ena grunge zasedba iz Seattla. To so Alice in Chains, ki so nastopili spomladi leta 1996, prvič po dveletnem premoru zaradi težav vokalista Layna Staleyja z odvisnostjo od heroina, zaradi česar je 5. aprila 2002, prav tako kot leta 1994 njegov vrstnik Kurt Cobain, preminil. A da so se grunge zasedbe v akustičnih razmerah tako dobro znašle, ne čudi, saj so že v osnovi črpale od Neila Younga, ki se ga je oprijel vzdevek boter grungea.
