»Robustna silovitost, pod katero se skriva izjemna gracioznost, odseva briljantno poustvarjalnost, ki nikdar ne zapade v izumetničeno teatralnost ali pretirano gestikularnost, zvestoba skladateljevi intenciji pa vzbuja zaupanje poslušalstva v razprodanih dvoranah po svetu,« pravijo v Cankarjevem domu (CD) pred prihodom velikega pianista Jefima Bronfmana, ki bo imel v soboto v Gallusovi dvorani CD v okviru srebrnega abonmaja svoj recital.
Z vzhoda na zahod
Bronfman se je rodil v Taškentu v uzbekistanski sovjetski republiki in se pri petnajstih priselil v Izrael. Tam je študiral pri pianistu Arieju Vardiju, dekanu Akademije za glasbo Rubin na Univerzi v Tel Avivu. Pot ga je nato vodila na študij v ZDA, leta 1989 pa je postal tudi ameriški državljan. Za mednarodni debi z orkestrom se šteje njegov nastop z montrealskim simfoničnim orkestrom leta 1975 pod taktirko Zubina Mehte. Z Mehto in izraelskim filharmoničnim orkestrom je pozneje za založbo Sony Records posnel še cel nabor sonat in koncertov Sergeja Prokofjeva. Pohvali se lahko tudi, da je sodeloval s slovitim Mstislavom Rostropovičem, ko je ta marca 2006, leto dni pred smrtjo, dirigiral orkestru San Francisco Symphony, Bronfman pa je bil solist v Šostakovičevem Prvem klavirskem koncertu. Danes je Bronfman praktično gost vseh velikih orkestrov, dirigentov, festivalov in koncertnih dvoran po svetu. Posveča se tudi komorni glasbi.
Je sedemkratni nominiranec za nagrado grammy, leta 1997 jo je tudi dobil, in sicer za posnetek treh Bartókovih klavirskih koncertov z maestrom Eso-Pekko Salonenom in losangeleškimi filharmoniki. Drugi posnetek s Salonenom, ko so posneli koncert Sergeja Rahmaninova, je piratizirala založba Concert Artist, ga ponovno izdala, izvedbo pa lažno pripisala že pokojni angleški pianistki Joyce Hatto. Jefim Bronfman je sicer avtor bogatega zvočnega arhiva, med drugim je snemal za založbi Deutsche Grammophon in Sony Classical. Pravijo mu tudi »drugi Svjatoslav Rihter« ali pa kar »brontozaver Bronfman«, kot je zapisal navdušen kritik po izvedbi klavirskega koncerta Prokofjeva.
Angažmaji v zadnji sezoni
Jeseni 2023 je bil dvakrat na evropski koncertni turneji. Prva je bila posvečena 500-letnici münchenskega orkestra in v okviru turneje so obiskali sedem evropskih mest, nato se je Bronfman z amsterdamskim Kraljevim orkestrom Concertgebouw novembra podal še na Japonsko in v Korejo. Pred dvema letoma je bil tudi rezidenčni umetnik pri Concertgebouwu, ko so zanj naročili koncert Elene Firsove.
V zimsko-spomladanskem delu sezone ga po koncertu v Ljubljani čakajo še nastopi v Milanu, Berlinu, Clevelandu, Chicagu, Vancouvru, Seattlu, San Franciscu, Los Angelesu in La Jolli. Igral bo z newyorškimi filharmoniki, orkestrom iz Minnesote, simfoničnimi orkestri iz Bostona, Kansas Cityja, Milwaukeeja, Pittsburgha in San Francisca ter z Narodnim simfoničnim orkestrom iz Washingtona. V partnerstvu z münchenskimi filharmoniki in s programom Brahmsovih klavirskih koncertov bo nastopil še v Španiji in v newyorški dvorani Carnegie Hall, nato se spet vrača v Evropo, ko bo gost Budimpeškega festivalskega orkestra.
Pred ljubljanskim občinstvom
Na ljubljanski oder prihaja s preverjenim klavirskim repertoarjem 19. stoletja: poslušali bomo lahko presunljivo tragičnost Schubertove osebne izpovedi v Sonati št. 14 v a-molu, Schumannovo duhovito energičnost skozi Dunajsko pustno šalo (op. 26) ter čustveni Chopinovi deli – Nokturno št. 2 v Des duru (op. 27) in Sonato št. 3 v h-molu (op. 58). Bronfman je sicer v Ljubljani že bil, ko je v Cankarjevem domu nastopil v okviru zlatega abonmaja kot solist Simfoničnega orkestra iz Minnesote, v okviru srebrnega abonmaja pa se je predstavil s celovečernim recitalom. Zadnjič je bil tu poleti 2021 na 69. Ljubljana Festivalu z že omenjenim Kraljevim orkestrom Concertgebouw.
Poleg nominacij in nagrade grammy je prejel še vrsto uglednih nagrad. Je denimo dobitnik prestižne nagrade Averyja Fisherja, ki jo podeljujejo ameriškim instrumentalistom, prejel je nagrado Jean Gimbel Lane za klavirsko igro, ki jo podeljuje Univerza Northwestern, konservatorij Manhattan School of Music pa mu je podelil častni doktorat. Zanimiv drobec iz njegovega karierno bogatega življenja je tudi podatek, da se je leta 1999 pojavil v Disneyjevem animiranem muzikalu Fantasia 2000, sicer na kratko, v segmentu »Steadfast Tin Soldier«. Šlo je za posnetek njegove izvedbe Šostakovičevega Drugega klavirskega koncerta, ki ga je zaigral s chicaškim simfoničnim orkestrom.
