Mesto Sudžov leži zahodno od Šanghaja in je eno najstarejših kitajskih mest z več kot 2500 let zgodovine. Velja za Benetke kitajskega jugovzhoda, saj je prepredeno z vodnimi kanali in parki, razprostira se na območju številnih jezer. Za kitajske dimenzije majhno mesto z desetimi milijoni prebivalcev velja celo za najbogatejše kitajsko mesto po višini BDP. Kitajska ima številne orkestre, toda takšnega, kot ga je pred šestimi leti ustanovilo to mesto, nima nihče. Dve leti zatem je orkester že dobil svojo koncertno dvorano za 1500 ljudi, projektiral jo je znani japonski arhitekt Toyota Yasuhisa, ki se podpisuje tudi pod koncertno dvorano Berlinskih filharmonikov, veliko dvorano v gledališču Mariinsky v Sankt Petersburgu in koncertno dvorano v Šanghaju.
Suzhou Chinese Orchestra je bil pravzaprav ideja dirigenta Pang Ka Panga, ki je glasbo najprej študiral v Pekingu, kjer se je poglabljal v kitajsko opero, nato pa je odšel na študij na Dunaj in tam kar nekaj časa tudi živel. »Njegova velika želja je bila, da bi ti dve civilizaciji na neki način povezal. Očitno se je v mestu Sudžov dobro politično izpogajal, tak koncept orkestra verjetno dobro sovpada tudi s konceptom kitajske kulturne politike,« meni Niko Houška iz agencije im.puls, kjer skrbijo za ljubljanski del turneje orkestra. Maestro pa ni cenjen le na Kitajskem, ampak je bil za prispevek k medkulturnemu dialogu med zahodno in vzhodno glasbo že večkrat nagrajen, predlani je recimo skupaj z orkestrom prejel avstrijsko priznanje Austrian Music Theater Award. Na Dunaju ga poznajo po organizaciji novoletnih koncertov v Musikvereinu v času kitajskega novega leta, ki so bili tudi za dunajsko publiko nadvse atraktivni in so bili v trinajstih letih vedno razprodani, igralo pa se je s tipično kitajskim inštrumentarijem.
V orkestru igra okrog devetdeset glasbenikov, povprečno starih 29 let. Približno 70 odstotkov jih igra na tradicionalne kitajske inštrumente, trideset odstotkov pa na inštrumente, ki jih poznajo zahodni orkestri. S tem ustvarjajo edinstveno simfonično zvočno sliko. Načrtno so v orkester izbrali mlade glasbenike, zelo motivirane za delo. Tudi postavitev orkestra je drugačna, kot jo poznamo na zahodu, imajo namreč krožno obliko sedenja.
Sinteza vzhodnjaškega in zahodnjaškega
»Z našega vidika bi težko rekli, da je to sodobna simfonična glasba, sodobna glasba v našem kulturnem prostoru ima namreč povsem drugo konotacijo. Je pa po drugi strani za naše poslušalce lahko zelo zanimivo, kako tradicionalni kitajski inštrumenti zazvenijo v simfoničnem orkestru,« razmišlja Niko Houška. Velikih simfoničnih orkestrov na Kitajskem prej ni bilo. Običajne so bile zgolj manjše zasedbe, v katerih so igrali s tradicionalnimi inštrumenti.
Ker za tako zasedbo v zgodovini ni bilo napisanih not, igrajo samo nova dela, ki jih zanje pišejo kitajski skladatelji. Igrajo sicer tudi priredbe iz zahodne literature. Vsa simfonična dela na turneji bodo v Evropi krstno izvedena. Poslušalo se bo lirično simfonično pesnitev Most Feng (Javorjev most) v meglici skladatelja Li Binyanga, skladbo Zrcaljenje Meseca v izviru Erquan za kitajsko strunsko glasbilo erhu in orkester skladatelja Hua Yanjuna, Koncert za klavir in orkester skladatelja Zhang Zhaoa ter Simfonijo št. 5, imenovano Guangming, skladatelja Lia Changyuana.
Zhu Changyao bo solist v koncertu za erhu. »Erhu je manjši kitajski dvostrunski inštrument z dolgim vratom, to je njihov najbolj tipičen inštrument. V orkestru nadomeščajo godala. V inštrumentariju so zelo atraktivna tudi tolkala in pihala, ki jih pri nas sploh ne poznamo,« je še povedal Houška. Medtem ko bo v klavirskem koncertu solist srbski pianist z bogato mednarodno kariero in profesuro v Sloveniji Aleksandar Serdar, predlagal pa ga je organizator ljubljanskega koncerta. V vsakem mestu bodo na oder namreč povabili drugega pianista.
Houška je še povedal: »Kitajci so navdušeni nad zahodno kulturo, glasbo. V zadnjih desetletjih se z njo intenzivno ukvarjajo. Zanje je to tudi neki izziv. Veliko so vabili v goste glasbenike iz Evrope in orkestre, da so se spoznavali s to glasbeno kulturo in pa tudi formo orkestra, ki je prej sploh niso poznali. V Suzhou Chinese Orchestra igrajo klasično izobraženi mlajši glasbeniki, diplomanti različnih kitajskih konservatorijev in visokih šol. Navdušen sem nad njihovim neverjetnim entuziazmom, energijo in pristopom, s katerim študirajo svoj novi repertoar. Ta njihov pristop bi nam lahko bil tudi vzor.«
