Čeprav so bili Odpadki civilizacije v osemdesetih letih dejavni le nekaj let, so na ljubljanski sceni orali ledino. Bili so med prvimi tremi zasedbami v celotni Jugoslaviji, ki so igrale hardcore punk, poleg njih sta to bili še U.B.R. in Stres D.A. V pesmih, med katerimi ni niti ene ljubezenske, so brezkompromisno mlatili po vsem, kar je smrdelo po korupciji, lažnivih politikih brez hrbtenice, izkoriščanju, policajih, vojni, krivicah, sistemu. Seznam je bil dolg že takrat, v očeh Odpadkov pa je danes že pravi fascikel, zato so se stari uporniki odločili, da se vrnejo. Ker tako slabo, kot je danes, v njihovih časih ni bilo, je prepričan pevec Zoran Stojanov: »Takrat smo bili proti krivicam v komunističnem sistemu, vrnili pa smo se ravno zaradi krivic v kapitalizmu, ki je še hujši, še bolj izkoriščevalski sistem. V socializmu so delavci imeli dosti več pravic. Ker je po svetu več vojn in svinjarij, je danes več materiala za pisanje komadov.« Bend, katerega člani so bili udeleženi v pretepu, o katerem je govorila cela Jugoslavija, in ki je v osemdesetih letih nastopil kot predskupina svetovno znanih punkerjev The Exploited, še zdaleč ni izkričal vsega, kar ima povedati.
Odpadki civilizacije so nastopali v različnih zasedbah do približno leta 1988, nato so šli v vojsko, po vojski pa vsak svojo pot. Od starih članov sta se poleg Stojanova vrnila še kitarist Samo Gazić in bobnar Krištof Ziherl. Na novo sta se jim pridružila kitarist Dare Cvetko in basistka Sabina Kraner, ki je bila v mladosti tudi njihova oboževalka. Znova so jih povezali družbena omrežja, kanček dolgčasa in pa aktualne krivice, ki so jim začele najedati. »Slab sistem ne obstaja, izkrivijo ga pokvarjeni ljudje, tako kot so ga v socializmu. Zdaj imamo kapitalizem, ki v teoriji sploh ni slab. Toliko, kolikor narediš, plačajo. Ampak ni res. V bistvu gre za čisto izkoriščanje delavcev,« pravi Gazić. Zoran Stojanov pri tem dodaja: »Zdaj še z večjim užitkom pljuvam po današnjih elitah, ker so veliko bolj pokvarjene.«
Prelom družbe
Ko so se začeli dobivati, okoli leta 1981, so bili praktično še otroci, stari 15 let. Privlačila sta jih kaos hitrih ritmov in zblaznelih rifov ter poezija ostrega jezika. Leta 1985 je v Ljubljano prišla škotska punk zasedba The Exploited. Ker Odpadki še nikoli niso nastopili kot predskupina, je čast tokrat doletela njih. »The Exploited so bili takrat v punku to, kar so danes Rolling Stonesi v rocku. Bili smo mulci in se nam je gladko …, da ne bom rekel, kaj, ampak vseeno smo se počutili super, saj je to res velika skupina,« pove Stojanov. »V zaodrju smo jim vse popili, tako da se je organizator Igor Vidmar razjezil in prinesel še eno gajbo vina, in še to smo skoraj požlampali,« se zraven smeje Samo Gazić, ki se takole spominja osemdesetih: »Nastajalo je veliko novih bendov in zelo zanimiva glasba. Takrat se je zgodil prelom med staro družbo – družbo naših staršev, ki so hodili na plese in so se morali primerno obnašati – in nami, ki smo noreli pijani kot opice. Tudi s policijo smo imeli dosti težav, ker smo izstopali.« Irokeze, strgane kavbojke, počečkane jakne, našitki z imeni bendov so bili pač na vsakodnevnem policijskem radarju. Ko so šli fantje po mestu, so jih policaji ustavljali po večkrat na dan. Temni in raztrgani punkerji pa so imeli zaradi svojega videza težave tudi z drugo takrat popularno subkulturo: šminkerji.
Fajt pri Konjskem repu
Šminkerji so poslušali disko, se oblačili v Trstu, v pisane hlače na rob, v roza in rumene čeveljčke, v lepe srajčke in puloverje. Rivalstvo med obema skupinama je bilo takrat stalnica, se spominjata sogovornika. Samo Gazić je imel takrat 120 kilogramov in je bil že polnoleten. Njegovi prijatelji so si za vedno zapomnili, kako je namlatil najbolj zloglasnega šminkerja v mestu. »Vse skupaj se je začelo iz brezveznega razloga,« začne Gazić. »Težili so nam, pa smo jih imeli dovolj. Zbrali smo se pri Figovcu in šli proti Konjskemu repu. Ker smo jih dobro namlatili, nam šminkerji niso več težili. Takrat so o tem pisali po celi Jugoslaviji. Namreč, dogajalo se je, da so se stepli nogometni navijači, ampak da bi se stepli dve skupini zaradi različne glasbe ali oblačenja – to se je prvič zgodilo v Ljubljani.« Šminkerji so kasneje izumrli, punk, simbol upora brez dlake na jeziku, pa se je za vedno vgraviral v svet. Tako kot pri Odpadkih civilizacije: ko si enkrat v punku, si za vedno punker.
