Na predvečer kulturnega praznika bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v slavnostnem večernem vzdušju potekala državna proslava. Na njej bo, še preden bo podelila Prešernovi nagradi za življenjsko delo in nagrade Prešernovega sklada, kot slavnostna govornica nastopila zdajšnja predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Po tem, ko bo izročila vse častne plakete in še zadnjemu nagrajencu stisnila roko, bo sledil umetniški del proslave z naslovom V jezik so zapisane sanje. Pod režijo se tokrat podpisuje igralec in režiser Primož Ekart, ki je skupaj s pisateljem in pesnikom Dušanom Šarotarjem ter dramaturginjo Tatjano Doma napisal tudi scenarij.
Trojica si je za izhodišče vzela sila pomembno prijateljstvo, ki se je na naših tleh zgodilo v 19. stoletju in ki preko jezika prikazuje, kako tesna in neizogibna je simbioza med znanostjo in umetnostjo. Srečanje med mladim pesnikom Francetom Prešernom in jezikoslovcem ter poliglotom Matijem Čopom je bilo ključno v zgodbi našega kulturnega razvoja, saj imata med drugim zasluge za to, da smo se lahko v kulturnem smislu postavili ob bok velikim evropskim narodom. Njuno druženje je povzročilo radikalno spremembo slovenske kulturne pokrajine tistega časa, pravi Primož Ekart: »Tako umetnost, se pravi lepota, kot znanost, mišljenje imata skupno izhodišče: jezik. Tako znanstvenik kot pesnik govorita ta jezik, v katerem ustvarjata in sanjata. Tudi v 21. stoletju je jezik naša skupna vrednota. Prešernova proslava prav tako ni samo proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ob podelitvi največjih nagrad, ki jih lahko nekdo v svojem življenju dobi, temveč je to obenem tudi državna proslava, skozi katero potrjujemo vrednote, ki jih družba ima.«
Genialnost preslikati v naše stoletje
Če se prvi del umetniškega programa osredotoča na prijateljstvo dveh velikanov v slovenski kulturni dediščini, bomo v drugem videli izmišljen pogovor med Prešernom in Čopom v trenutku zatem, ko slednji tragično umre v valovih reke Save. Prešerna je prijateljeva smrt močno prizadela in za nekaj časa udušila njegovo pesniško ustvarjanje. V namišljenem dialogu ga Čop spodbudi k pisanju, rezultat njunega poslednjega srečanja pa je monumentalna Prešernova pesnitev Krst pri Savici.
V zadnjem delu bo uprizoritev usmerjena v vprašanje, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. »Želeli smo govoriti o tem, kakšno bi lahko bilo to srečanje v 21. stoletju, ali takšno srečanje sploh obstaja in kaj je potrebno, da se zgodi,« pove Primož Ekart. Proslavo si bo v živo mogoče ogledati na prvem programu Televizije Slovenija in spletnem portalu RTV Slovenija, spremljati jo bo mogoče tudi na prvem in tretjem programu Radia Slovenija.
