Program Cankarjeve založbe bo v letošnjem letu ponudil nekaj več kot 30 naslovov; kakor poudarja njen glavni urednik Aljoša Harlamov, bo sledil ustaljenim usmeritvam založbe, vendar bo ob tem izredno raznovrsten in izzivalen. V njem je mogoče najti tako prvence mlajših slovenskih avtorjev (oziroma predvsem avtoric) kot tudi romane najuglednejših svetovnih literarnih imen, tako poezijo kot zgodovinska in humanistična dela.
Uveljavljanje novega žanra
Nabor izvirnega domačega leposlovja odpirata dve pesniški zbirki, Verjeti, verjeti Ferija Lainščka in Rodna doba Nine Medved. »Čeprav poezijo danes res berejo samo še sladokusci, jo ohranjamo v programu, saj je to vendarle kulturno poslanstvo neke resne založbe,« pravi Harlamov. Prav tako nadaljujejo tudi tradicijo izdajanja romanesknih prvencev: Selma Skenderović, ki se je uveljavila z odmevno knjigo kratke proze Zakaj molčiš, Hava?, bo s svojim romanom In če vsi pozabijo nadaljevala literarno obdelavo vprašanja identitete in občutkov tujstva, Katarina Gomboc Čeh po dveh zbirkah poezije v romanu Nihče nikogar ne spozna razmišlja o sodobnih identitetah skozi zgodbo študentke antropologije, kot popolnoma sveža literarna glasova pa se predstavljata Nika Nikolič, ki v prvencu Nekadilci brez otrok med drugim obravnava družbena razmerja v današnji Ljubljani, in Dan Podjed, ki z romanom Ostani doma vstopa v žanr antiutopičnega romana z elementi znanstvene fantastike. Iva L. Novak, avtorica romana Ajaccio, ponovno, ene vidnejših izdaj lanskega leta, se s svojim drugim romanom Povej, napisala bom vrača v čas nenavadnih zgodb med epidemijo covida.
Nova zbirka Razmerja, nastala na temeljih lanske delavnice ljubezenskega romana, je posvečena izvirni ljubezenski prozi. V njej bodo letos izšli trije romani: Padam na besede Jerce Cvetko govori o iskanju zveze v srednjih letih, Prste stran avtorice Karmen Petric je sodobni doktor roman z nekaj humorne note, roman Srebrne vezi Kaje Bucik Vavpetič, ki se navezuje na slovansko mitologijo, pa uvaja žanr fantazijske romance v slovenski literarni prostor. »Drznili smo si poskusiti nekaj novega, trenutno pri nas prevladujejo kriminalke, ampak čez eno leto bo morda že drugače,« je optimističen Harlamov.
Od klasikov do sodobnosti
Med izdajami prevodnega leposlovja izstopajo roman Zrcalo in luč, zaključek zgodovinske trilogije britanske pisateljice Hilary Mantel, sklepni del provokativne »neopunkerske« trilogije Vernon Subutex francoske avtorice Virginie Despentes ter zadnji roman poljske nobelovke Olge Tokarczuk Empuzij (2022), ki bo zaživel v prevodu Jane Unuk. Pridružujejo se jim še Susanna, novi roman švicarskega pisatelja Alexa Capusa, politična kriminalka Mirakel češkega velikana Josefa Škvoreckega ter epski roman Karnera črnogorskega pisatelja Milorada Popovića.
Seveda ne bo šlo brez novih izdaj v uveljavljeni zbirki Moderni klasiki, kjer se bodo zvrstili romani Enotna matična številka Lidije Dimkovske, Kar sem ljubil ameriške avtorice Siri Hustvedt, pa Reka nizozemskega klasika Martina Michaela Driessna, Milenij v Beogradu, dokaj vplivno delo srbskega avtorja Vladimirja Pištala z začetka njegovega opusa, ter Biografija naključnega čudesa ukrajinsko-nemške pisateljice Tanje Maljarčuk; izbor bodo zaokrožile Tri pripovedi francoske nobelovke Annie Ernaux, znane po razmeroma kratkih besedilih. Potopisna zbirka S poti bo ponudila zgodbo Sam v oceanu, svojevrsten dokumentarni roman prebežnika iz Sovjetske zveze Slave Kurilova, in delo Pohajalec Edmunda Whitea, ki bralca popelje v duhovni labirint Pariza.
Tudi zbirka Bralna znamenja bo bogatejša za dve knjigi: tako Samo Rugelj v delu Slovenske knjižne uspešnice v 21. stoletju premišljuje sodobno knjižno pokrajino pri nas in nekatere njene zakonitosti, Blaž Zabel pa v knjigi Pisanje v humanistiki ponudi priročnik za pisanje znanstvenih besedil. Na področju humanistike bosta izšli kulturnozgodovinska monografija Kozme Ahačiča Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig, ki skozi pregled prvih slovenskih knjižnih izdaj zariše zgodovinske in jezikovne okoliščine utemeljitve slovenščine kot književnega jezika, ter uspešnica Kako gledati sliko, v kateri francoska umetnostna zgodovinarka Francoise Barbe - Gall povede bralca pred 42 svetovno znanih likovnih del. Ljubitelje zgodovine bo nagovarjala biografska študija Tito: večni partizan, v kateri zgodovinarka Marie-Janine Calic skozi novo perspektivo razpira protislovja zgodbe nekdanjega jugoslovanskega voditelja; v načrtu je tudi monografija o Edvardu Kardelju avtorja Jožeta Pirjevca.
