V prostore Gospodarskega razstavišča se ponovno vrača Slovenski knjižni sejem, ki bo med 24. in 30. novembrom že 41. po vrsti povezal celotno področje knjige: založnike, urednike, knjigotržce, avtorje in seveda predvsem – bralce. Prav širši javnosti bo namenjena tudi večina od približno 300 dogodkov, ki se bodo od ponedeljka vse do nedelje zvrstili na posameznih odrih ter drugih prizoriščih; 2200 kvadratnih metrov razstavnih površin bo napolnilo 114 razstavljavcev.
Največja knjižna prireditev v Sloveniji bo letos potekala pod geslom Branje je potovanje, država v fokusu bo Madžarska, ki je ravno pred nedavnim dobila novega nobelovca (Lászlo Krasznahorkai), osrednja osebnost sejma pa bo svetovna popotnica in pisateljica Alma Karlin, okrog katere bo svojo predstavitev stkalo Celje kot tokratno mesto v gosteh. Posebno mesto v programu bo med drugim dobila tudi stota obletnica rojstva Mikija Mustra, pionirja slovenskega stripa.
Naložba v prihodnost
»Slovenski knjižni sejem je ena tistih priložnosti, ob katerih se pokaže, da knjiga ni le predmet na polici,« je poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsednica upravnega odbora sejma. »Izid vsake knjige je plod znanja, sodelovanja, poguma in ustvarjalnosti – področje knjige zato zahteva in vzpostavlja trdna partnerstva, kakršno mora biti tudi med gospodarstvom ter kulturo. Skrb za bralno pismenost namreč ni strošek, temveč nujna naložba v prihodnost, kajti skupnost, ki bere, je temelj, na katerem stoji vse drugo. Brez kakovostne in dostopne literature za otroke in mladino tudi ne moremo pričakovati, da bodo med nami zrasli novi inovatorji ali uspešni podjetniki.«
»Knjiga je srce vsake kulture, na knjižnem sejmu pa lahko začutimo njen utrip,« pa pripominja Helena Kraljič, direktorica 41. Slovenskega knjižnega sejma ter vodja programskega odbora. Tudi letos bo program obsežen in raznolik – ponujal bo debate, predstavitve knjig, literarne pogovore, strokovne vsebine in razprave o aktualnih izzivih področja, a tudi recitale ter glasbene in plesne dogodke. Dogodki bodo namenjeni vsem generacijam, najmlajši bodo lahko tako v svet literature vstopili tudi skozi lutke ali kamišibaj, prisluhnili bodo lahko zvočnicam RTV Slovenija in oddajam Lahko noč, otroci, ki letos praznujejo 60 let, šolarji pa se bodo na primer lahko podali na raziskovanje sejma v programu Knjigosled.
Na različnih odrih po sejmu se bodo zvrstili številni domači avtorji in avtorice, med njimi tudi Tadej Golob, Vinko Möderndorfer, Svetlana Slapšak, Anja Štefan, Boštjan Gorenc – Pižama in drugi, vsaj nekateri med njimi bodo predstavljali svoje najnovejše knjige, obiskovalci se bodo lahko srečali z Janjo Vidmar in Bronjo Žakelj ter igralci, ki so njunim zgodbam v filmski preobleki posodili glas in obraz. Prav posebej bo obeležena 100. obletnica rojstva legende slovenskega stripa Mikija Mustra, ki mu bo posvečena posebna razstava, na delavnicah pa bodo lahko udeleženci risali njegove junake. Na zaključni prireditvi prihodnjo nedeljo ob 18. uri bo nastopil še častni gost letošnjega sejma Tone Partljič. Na knjižnem sejmu bodo že po tradiciji podelili tudi vrsto nagrad, od Schwntnerjeve za življenjsko delo v založništvu in knjigotrštvu pa do zlatih hrušk, nagrade za najboljši prvenec ali nagrade Maruše Krese.
Bogate predstavitve
Letos se sejem še izraziteje odpira v mednarodni prostor, prireditelji pa so imeli nadvse srečno roko pri izbiri tokratne države v središču – to je namreč Madžarska, kamor je pred kratkim romala Nobelova nagrada za književnost, in ki se bo predstavila tako s svojo literaturo kakor tudi z glasbo, plesom in kulinariko. »Pripravili smo raznovrsten in precej ambiciozen program, ki obsega petnajst dogodkov in bo ponudil zelo širok vpogled v madžarsko književnost, od nobelovcev Lászla Krasznahorkaija in Imreja Kertésza do avtoric, kot sta Krisztina Tóth in Anna Juhász – torej od literarnega kanona do sodobnih ženskih glasov ali del za otroke ter mladino,« pravi Zoltan Thuroczy, direktor Lisztovega inštituta v Ljubljani. Širšo predstavitev madžarske kulture bosta med drugim dopolnila še nastop znane glasbene zasedbe Muzsikás in projekcija filmske klasike Dečki s Pavlove ulice.
Celje, letošnje mesto v gosteh, se lahko pohvali z bogato literarno tradicijo, nedavno pa je pridobilo tudi naziv Unescovega kreativnega mesta literature; kot že omenjeno, se bo program predstavitve v precejšnji meri osredotočal na življenje in delo znamenite someščanke Alme Karlin, med drugim tudi z razstavo Peš po domačih krajih in novimi izdajami njenih del, med njimi bo sveži prevod njenega romana o sv. Maksimilijanu Celjskem v slovenščino. Celjski župan Matija Kovač je ob tem napovedal tudi množico obiskovalcev iz Celja, za katere bo na sejem in nazaj organiziran poseben avtobusni prevoz.
Vstop na knjižni sejem bo znova prost, prav tako se bo mogoče do prizorišča brezplačno pripeljati z avtobusi LPP, Slovenske železnice pa prevoz do sejma ponujajo s 50-odstotnim popustom.
