Toda Vzpon ne preigrava ustaljenih tematskih toposov, temveč sledi pogledu z druge strani, pripovedni liniji, ki v zadnjem času znova priteguje pozornost in bi ji v duhu tega dela lahko rekli »kolaborantska«, s pripombo, da se izraz ne nanaša na privzemanje ideološke perspektive, temveč bivanjske. V to linijo se vpisuje tudi film Interesno območje, ki z Vzponom deli podoben pristop k obdelavi zgodovinskega materiala: vpogled v vsakdanjost posameznikov, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov (v filmu je to privilegij, v romanu življenjske okoliščine) uspeli ostati zunaj neposrednega konflikta, ne da bi zato ubežali posledicam. Čeprav se roman začne s prepoznavno postmodernističnim toposom »najdenega rokopisa« – Hertmans naleti na knjigo, iz katere razbere, da je več let živel v hiši flamskega esesovca Willema Verhulsta – se nadaljevanje razvije v dokumentarno rekonstrukcijo življenja Verhulstove družine, predvsem Willemove žene Mientje in njunih treh otrok, Adriaana, Alette in Suzanne, ter številnih drugih pričevalk in pričevalcev, ki so v živo spremljali vzpon nacional(social)izma na območju današnjega Beneluksa.
Vrhovno sodišče
Janša trdi, da so mu kršili človekove pravice
