Sejem bo letos potekal na več kot 2000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov na Gospodarskem razstavišču, natančneje v dvoranah Kocka in Kupola, stojnice pa bodo postavile vse večje slovenske založbe. Gre za enega najpomembnejših knjižnih dogodkov pri nas in tudi njegova 39. edicija bo ponudila obilo novih knjižnih naslovov, literarnih prireditev, delavnic, predstavitev, razstav ter pogovorov, namenjenim različnim generacijam – od stripovskega kotička, 14. slovenskega bienala ilustracije do razstave 50 50, namenjene srbskim prevodom v slovenščino in slovenskim v srbščino. Vsega skupaj je na sporedu 266 dogodkov, ostali sodelujoči na sejmu pa prihajajo še iz petih držav. V okviru sejemskega programa bodo med drugim vodstva Knjigosleda namenjena šolskim skupinam, Založniška akademija pa bo predstavila prodajo avtorskih pravic, vstop na mednarodne trge in sodelovanje s tujimi založbami.
Veter v krila je še zadnjim pripravam tik pred začetkom zagotovo dal tudi uspeh Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in predsednica upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma Vesna Nahtigal. Gospodarska zbornica ima po njenem mnenju prav tako pomembno vlogo pri krepitvi slovenske pisane besede in negovanju bralne kulture. K sejmu želijo privabiti predvsem večje število mladih, da bi ti »jutri našo družbo sooblikovali s svojo kritično mislijo in širino duha«. Sejem bodo slavnostno odprli v ponedeljek, 20. novembra, ko bo obiskovalce na glavnem odru ob 18. uri nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev bo ob tej priložnosti podelila Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo v svoji panogi. Naslednji dan bo sejem odprl svoja vrata za obiskovalce, vstop je tudi letos brezplačen. Obiskovalci sejma lahko pridejo v Ljubljano s cenejšo karto, z LPP pa se do Gospodarskega razstavišča lahko pripeljejo zastonj. Zadnji dan, 26. novembra, bodo sklenili s koncertom v poklon pesniku in pisatelju Borisu A. Novaku, ki letos praznuje 70 let.
Slovensko založništvo
v dobri kondiciji
V izboru za tradicionalno priznanje knjiga leta je nominiranih deset del. Poleg strokovne žirije lahko svoj glas podelijo tudi bralci, v tem trenutku namreč že poteka glasovanje preko spleta. Priznanja, ki bodo letos odmevala, so še nagrada za literarni prvenec leta, ki jo bo podelilo Društvo slovenskih pisateljev, nagrada za najlepše oblikovano knjigo Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter nagrada za najboljšo poslovno knjigo v sodelovanju Združenjem Manager.
Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, je povedal, da so se razmere v založništvu vrnile v normalno stanje, primerljivo s tistim izpred desetih ali petnajstih let: »V začetku koronskega dogajanja smo bili precej zaskrbljeni, saj so bile večji del tega obdobja knjigarne zaprte in se knjig praktično ni dalo kupiti drugače kot preko spleta. V Italiji so se takrat recimo odločili, da je knjiga nujna življenjska dobrina. Knjigarne so tako ostale odprte, zato si je italijansko založništvo v tem času zelo opomoglo. Padec prodaje knjig pri nas je bil med epidemijo 17-odstoten, v letu 2022 pa smo se že vrnili v 'predkoronske' čase, k čemur je največ pripomogel bon 21, s katerimi je bilo mogoče kupiti tudi knjigo. Naša panoga je v tem letu že dosegla oziroma celo malo presegla rezultate pred epidemijo.« Kukavica je izpostavil še to, da imajo v omenjeni zbornici kar nekaj idej, kako dvigniti slovensko bralno kulturo. Ta sicer po vsem svetu pada, kot zaznavajo različne mednarodne raziskave.
Letos se bo v literarnem vzdušju predstavila Občina Šoštanj, rojstni kraj pesnika Karla Destovnika - Kajuha, in sicer pod sloganom Kajuhov Šoštanj. Osredotočila se bo predvsem na predstavitev knjižice Sto dejstev o Kajuhu in tudi na nekaj drugih publikacij ter dogodkov, povezanih z življenjem in ustvarjanjem šoštanjskega poeta.
