Haruki Murakami: Literarna kvaliteta z visokimi prodajnimi številkami

Ni ga bolj oboževanega in priljubljenega avtorja od plodovitega pisatelja Harukija Murakamija. V slovenščini lahko sicer že beremo kar nekaj njegovih neposredno iz japonščine prevedenih del, začetek poletja pa je na knjižne police priromala tudi zbirka osmih kratkih zgodb V prvi osebi ednine (Mladinska knjiga, 2023). Mojstrsko jo je prevedel prevajalec Domen Kavčič, zbirka pa je bila lansko leto nominirana tudi za prestižno medaljo Andrewa Carnegieja za najboljše leposlovno delo v Ameriki.

O Murakamiju in njegovi priljubljenosti v Sloveniji je Andrej Ilc, vodja uredništva za leposlovje na Mladinski knjigi povedal: »Haruki Murakami je, če je to komu všeč ali ne (in marsikomu ni), svojevrsten literarni in nemara celo kulturni fenomen, katerega sestavni del so tudi neprestane, mestoma zelo razgrete kregarije o razlogih za njegovo globalno popularnost.«

»Dejstvo je. da je Murakami tudi pri nas zelo priljubljen in da prodaja njegovih knjig še vedno narašča (nedavno izdano kratkoprozno zbirko V prvi osebi ednine smo ponatisnili prej kot v enem mesecu!). Mladinska knjiga je že skoraj dve desetletji njegova ponosna založnica in vsekakor nameravamo to ostati tudi v prihodnje.«

Ilc je dodal, da so avtorji, ki tako kot Murakami ali Khaled Hosseini združujejo določene literarne kvalitete z visokimi prodajnimi številkami silno redki in kljub zmrdovanju za celotno založniško sceno dragoceni, saj je izid vsake njihove knjige nestrpno pričakovan dogodek, ki pripelje v knjigarne lepo število ljudi, ki bodo nemara kupili še kakšno knjigo drugega avtorja.

Za Dnevnik je še povedal: »Murakami je sprva sicer tudi pri nas imel bolj kulten status, potem se je z vsako novo knjigo krog njegovih bralcev razširil, dokončno pa je Slovence osvojil z esejistično zbirko O čem govorim, ko govorim o teku, ki je, presenetljivo in hkrati tudi ne, še vedno njegova največja tukajšnja uspešnica. Sam ob omembi njegovega imena niti ne pomislim (več) na širši kontekst azijske ali japonske književnosti (tudi sam se raje primerja s sodobnimi ameriškimi prozaisti, ki jih je tudi prevajal v japonščino), saj gre v bistvu za samostojen planet, tako rekoč za blagovno znamko, pri kateri se točno ve, kaj ponuja in česa ne.«

Ilc je mnenja, da se Murakami res uspešno giblje znotraj obzorja pričakovanj svojega milijonskega bralstva. Njegov uspeh ni prišel čez noč in ni niti malo naključen. Sam je poiskal ameriško založbo, ki mu je odprla pot v širni svet, zelo veliko se je ukvarjal z angleškimi prevodi, saj mu je bilo hitro jasno, da je prav kvaliteta prevodov lahko odločilna, ko se nek založnik odloča, ali bo v svoj program uvrstil knjigo neznanega avtorja.

»Všeč mi je, da še vedno poudarja pomen prevajalcev in ob tem lahko povem, da se tudi sami precej ukvarjamo s tem, pri čemer z zadovoljstvom ugotavljamo, da po nekaj začetnih relejskih prevodih iz angleščine Murakamija že precej časa prevajamo iz japonskega izvirnika in da so ti prevodi vedno boljši,« je še dodal.

Sayaka Murata in Kanae Minato: Prevprašujmo sodobni konformizem!

Prav tako japonska avtorica Sayaka Murata tudi skoraj zagotovo spada v kanon sodobne japonske literature. Mednarodni ugled pridobila prav s prevodom romana (jap.) Konbini ningen v angleščino, kjer je dobil naslov Conveniance store woman, Založba V. B. Z. pa jo je prevedla v Ženska iz samopostrežne trgovine.

Ženska iz samopostrežne trgovine je ganljiva zgodba Keiko Furukura, ki ni nikoli zares spadala. Reši jo to, da kmalu po koncu srednje šole, začne delati v supermarketu. Tam najde mir, predvsem pa smisel svojega življenja. Roman je čudovit prikaz avtistične posameznice in sveta, ki ga v romanu lahko opazujemo preko njenega pogleda. Ta je ironičen in oster. Obsoja sodobno japonsko družbo in se upira prilagajanju.

Muratina sodobnica Kanae Minato pa je japonski noir triler Izpovedi (Hiša knjig, 2023) napisala sicer že leta 2008, a je mednarodno priljubljenost začel žeti šele po letu 2014, ko so roman tudi prvič prevedli v angleški jezik.

»Potem ko zaradi tragičnega razkritja prekliče zaroko, Yuko Moriguchi živi le še za svojega edinega otroka, štiriletno hči Manami. Po nesreči v šoli, kjer uči, Yuko obupa in da odpoved. Še prej pa učencem odčita zadnjo lekcijo. Pove jim zgodbo, ki obrne na glavo vse, kar so mislili, da vedo o dveh sošolcih, in sproži fanatično kovanje maščevanja. Pripoved z izmenjujočimi se glasovi in s preobratom, ki ga nikoli ne bi pričakovali, raziskuje meje kazni, obupa in tragične ljubezni, vse pa kulminira v srhljivem soočenju med učiteljico in učencem, ki ogrozi vse, ki so v šoli. Na učilnico nikoli več ne boste gledali z enakimi očmi.« Tako so o knjigi zapisali na založbi Hiša knjig.

Kazuo Ishiguro: Srhljiva prihodnost je že tu

Japonski pisatelj Kazuo Ishiguro, ki že skoraj celo življenje piše in ustvarja v Veliki Britaniji je roman Klara in Sonce (Beletrina, 2023) napisal že leta 2021. Takrat je bil tudi nominiran za prestižno bookerjevo nagrado. Na založbi Beletrina so o romanu napisali naslednje: »Zgodbo romana pripoveduje robotka Klara, t. i. umetna prijateljica ali na kratko UP. Klara je izjemno vedoželjna in si želi spoznati zunanji svet, ki ga lahko opazuje le izza izložbenega okna, kjer je razstavljena. Skrbi jo, da bo za vedno ostala v trgovini, saj ves čas prihajajo novi modeli umetnih prijateljev, ki so veliko bolj napredni od nje, a nekega dne jo za svojo družabnico izbere bolehna deklica Josie, tu pa se zgodba šele začne.#

Prevajalec Andrej E. Skubic ob tem dodaja: »Klara in Sonce je srhljiva in ganljiva pripoved iz prihodnosti, ki je napol že tukaj. V svetu, v katerem 'nadgrajeni' otroci živijo v elektronskem svetu, stikov s soljudmi pa se učijo na posebej organiziranih 'interakcijskih srečanjih', si kupujejo prijateljstvo z androidi, proizvodi umetne inteligence. Knjiga nudi presunljiv vpogled v načine, kako si 'človečnost išče pot', kako se androidna umetna prijateljica Klara trudi razumeti človeka in delovanje sveta.«

Korejsko leposlovje še vedno slabo zastopano na slovenskem trgu

Kljub temu, da stebra popularne korejske literature držita pokonci Born 1982 v Seulu živeče pisateljice Cho Nam-joo in pa Almond (Sohn Won-Pyung), roman, ki ga najbolj strastno priporočajo člani K-pop zasedbe BTS, pa smo pri Založbi Tanera nedavno dobili tudi prevod kontroverznega romana Moja hči (Založba Tanera, 2023) avtorice Kim Hye-Jin.

Zgodba se začne, ko zaradi stanovanjske stiske, mati svoji odrasli (v tridesetih letih) hčerki predlaga, da se preseli v njeno stanovanje. Ta pride, ampak s svojo partnerko.

»Mednarodno prodajno uspešnico Moja hči, nagrajene korejske avtorice Kim Hye-jin, smo želeli ponuditi tudi slovenskim bralkam in bralcem, saj gre za izjemen sodobni roman, ki očara s svojo kompleksnostjo in se nas dotakne z neverjetno pronicljivostjo. Ob izidu prevoda romana smo zelo veseli, da lahko promoviramo južnokorejsko avtorico. Kljub bogatemu izboru vrhunskih korejskih avtorjev in avtoric je namreč korejsko leposlovje še vedno nekoliko skromneje zastopano v slovenskem prostoru. Razlogi za to so delno v še vedno nekoliko manjši prepoznavnosti ter seveda v dejstvu, da je manjši nabor del preveden v angleški jezik. Tudi pričujoče delo je bilo prevedeno na podlagi izdaje prevoda v angleščini,« je še dejala urednica romana Renata Mihalič.