Branje je ena najpomembnejših veščin. Od nje so odvisni šolski in poklicni uspehi. Branje v zgodnjem razvoju krepi otrokovo koncentracijo in uri spomin, kar postaja bistveno ravno v današnji dobi instantnih distrakcij ter razpršenih, algoritemsko določenih vsebin, s katerimi nas vztrajno bombardirajo z druge strani zaslonov. Medtem ko se zdi, da se danes človeška pozornost, zlasti pri mladih, čedalje bolj drobi, postaja branje pomembna alternativa za kvalitetno preživljanje prostega časa. Da bi najmlajše vzgojili v vseživljenjske bralce, so v založbi KUD Sodobnost International že leta 2007 začeli projekt Naša mala knjižnica, ki ga izvajajo v šolah in vrtcih.
Izbor skrbno izbrane, kakovostne literature je namenjen otrokom, starim od 4 do 10 let. Da bi se jim prebrane zgodbe dodobra vtisnile v spomin in srce, vsako leto izdajo dva Ustvarjalnika, igriva delovna zvezka, ki spodbujata igro domišljije. »Želimo, da otroci začutijo, da je branje, kot tudi razmislek in pogovor o knjigah, ustvarjalno in poustvarjalno delo. Da lahko do knjig pristopajo svobodno in da ne gre zgolj za neko 'interpretacijsko diktaturo'. Mentorje oziroma učitelje želimo spodbuditi k zares igrivemu pristopu, saj naše sedemnajstletne izkušnje kažejo, kako pomembno je ravno na tak način otroke spodbujati k branju,« pojasni Alenka Urh iz založbe Sodobnost International.
Našo malo knjižnico je kot zgodbo o uspehu označila skupina strokovnjakov iz generalnega direktorata evropske komisije za izobraževanje in kulturo, prav tako je iniciativa nagrajena s priznanjem mednarodne sekcije za mladinsko književost IBBY. Projekt je naše meje prvič prešel leta 2014 in se uveljavil kot mednarodna pobuda, pri kateri bodo v letošnji že 17. ediciji sodelovali partnerji iz Italije, Estonije, Grčije, Severne Makedonije, Hrvaške in Poljske.
Skrb zbujajoči trendi
Mednarodna raziskava PISA o različnih vrstah pismenosti med dijaki, večinoma prvih letnikov srednješolskih programov, je Sloveniji, ki je del te raziskave od leta 2006, postregla s skrb zbujajočimi rezultati. »Slovenija na področju bralne pismenosti dosega rezultate pod povprečjem OECD. Leta 2022 je bil ugotovljen najnižji dosežek na tem področju, odkar sodelujemo v raziskavi. Padec smo beležili že od leta 2015 naprej. Slovenija ima zastavljen cilj, da bo temeljne bralne veščine osvojilo vsaj 85 odstotkov mladostnikov. Rezultati iz leta 2022 kažejo, da je teh, ki jih dosegajo, 75 odstotkov, kar je za 8 odstotnih točk nižje od stanja v letu 2018. Najvišja bralna znanja, torej 5. in 6. raven, pa dosega le 4 odstotke slovenskih petnajstletnikov, med njimi predvsem dijaki, ki obiskujejo program splošne in strokovne gimnazije.
Dijaki iz drugih srednješolskih programov teh najvišjih ravni praktično ne dosegajo,« pojasni raziskovalka na Pedagoškem inštitutu Klaudija Šterman Ivančič, ki je prepričana, da moramo vsi sprejeti svoj del odgovornosti za dvig splošne kulture branja, saj bodo otroci z dobrimi vzorniki lažje ne samo vzljubili, pač pa tudi cenili vse, kar knjige omogočajo.
