Sem proti vojni, saj v vojni umirajo nedolžni. V vojni je tudi nemudoma žrtev resnica. Vedno je težko presoditi kaj se v resnici dogaja, je na vprašanje o trenutnih razmerah po svetu, predvsem po dogajanju na Bližnjem vzhodu, povedal Rushdie.

Pravi, da ga dogajanje na Bližnjem vzhodu navdaja z grozo in ob tem izrazil upanje, da bo čim prej prišlo do prekinitve spopadov.

Razmere v svetu je označil kot tvegane za demokracijo, a hkrati v isti sapi dodal, da ne ve, ali je to mogoče preseči, saj sam ni dober napovedovalec prihodnosti. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi porasta kulta osebnosti po svetu. Poimensko je pri tem omenil ZDA pod vodstvom nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in Indijo ter še dodal, da »mini Trumpi vznikajo po svetu«.

Glede preložitve podelitve nagrade Adanii Šibli je izrazil upanje, da ko je bila podelitev preložena, ni šlo zgolj za evfemizem. Najbolje bi bilo, meni pisatelj, da podelitev izvedejo čim prej, morda že jutri.

Rushdie bo zadnji dan FKS prejel nagrado za mir nemških založnikov in knjigotržcev. Kot so med drugim zapisali v utemeljitvi, »zaradi svoje neomajnosti, zavezanosti življenju in dejstva, da bogati svet s svojim veseljem do pripovedovanja zgodb«.

Kot je povedal danes, mu ta nagrada veliko pomeni. Med preteklimi nagrajenci so tudi njegovi prijatelji in tisti, ki jih sam občuduje, zato je zelo počaščen, da bo letos to nagrado prejel tudi sam.

Predsednica sveta nagrade Karin Schmidt-Friderichs je na današnji novinarski konferenci pisatelja označila za velikega pripovedovalca zgodb, a tudi za politično osebnost, ki se za človekove pravice in svobodo izražanja bori na najbolj miroljuben mogoč način - z besedami.

Nagrado mu po njenih besedah podeljujejo tudi za »njegov da življenju in za zgodbe, ki jih je prinesel v naša življenja«.

Šestinsedemdesetletni pisatelj je bil lani poleti na literarnem dogodku v ZDA hudo ranjen.

Potem, ko je okreval, se Rushdie zelo redko pojavlja v javnosti. Kot je povedal danes v Frankfurtu, je za njim težko leto, a je vesel, da je preživel napad in sa se je vrnil dokaj zdrav.

Razkril je tudi, da je pred desetimi dnevi končal svojo zadnjo knjigo, ki govori prav o napadu. Izšla bo aprila prihodnje leto.

»Bilo je zelo osebno in resnično sem čutil, da je nemogoče pisati o čemerkoli drugem,« je povedal o vsebini knjige, ki nosi naslov Knife: Meditations After an Attempted Murder.

Svoje pisanje je označil za privilegij in se retorično vprašal, zakaj bi nehal pisati. Edino, kar znam, je pisanje in če bi nehal, bi bil brezposeln. Rad sem zaposlen, je sklenil.

Literatura po njegovih besedah kaže pot v svet odprtosti in raznolikosti ter s tem strpnosti. »Ali ima to kakšen vpliv na politično sfero, res ne morem reči. In literaturi nočem pripisati stvari, ki jih ne zmore,« je še dodal.

Na vprašanje, kje je našel energijo, da je preživel napad, je na kratko in hudomušno odvrnil: Imam skriti vir, ne smem povedati, kje to je.

O pisanju je pisatelj povedal, da lahko piše vsakdo o vsem, edino vprašanje, ki je pomembno, je, ali to počne dobro ali slabo. Moč pisanja je zanj predvsem v pripovedovanju zgodb. Ne samo pisanje, umetnost na sploh, je največja kvaliteta človeštva. Brez umetnosti bi bili ljudje zelo osiromašeni, je menil pisatelj.

Svoj odnos do umetne inteligence pa je ponazoril z naslednjimi besedami: Pred nekaj dnevi so mi pokazali spletno orodje Chat GPT in od njega zahtevali, naj napiše 300 besed v slogu Salmana Rushdieja. To, kar je prišlo ven, so bile navadne smeti, saj bi vsak, ki je kdaj prebral mojih 300 besed, vedel, da tega nisem napisal jaz, je ponazoril.

Bolj kot umetna inteligenca na področju pisanja ga skrbi razvoj programske opreme za lažne glasove in vizualna programska oprema. »To se mi zdi nevarno,« je dodal.

Chat GPT nima smisla za humor, ni originalen (...), »a mogoče bom čez deset minut dal drugačen odgovor,« se je še pošalil.

Tudi sicer so bili Rushdiejevi odgovori na novinarska vprašanja kratki in zaznamovani s humorjem. Na vprašanje, kako preživlja dneve v Frankfurtu, je denimo odvrnil, da zelo dobro, saj se druži izključno z novinarji. »Kaj bi lahko bilo bolje,« se je še vprašal in nasmejal zbrane novinarje.

Priporočamo