V omenjeni dvorani bodo enkrat mesečno pripravili dogodke pod skupnim imenom Salon z razgledom, kamor bodo vsak mesec povabili ta hip najbolj sveže, kritične in izvirne domače ter tuje literarne glasove. Letos se bodo osredotočili predvsem na goste z Balkana, lok pa bodo ob koncu leta sklenili z angleško pisateljico Daisy Johnson, do sedaj najmlajšo nominiranko za nagrado Booker. Kuratorja Muanis Sinanović in Ana Schnabl o večerih, ki se utegnejo zavleči pozno v noč, pojasnjujeta: »Zamišljamo si jih kot nekakšno kvalitetno pogovorno oddajo brez kamere. Skratka, določeno živahno, sproščeno vzdušje, v središču katerega bi bili izvirni in poglobljeni pogovori z branjem profesionalnih igralcev. Spremljali nas bodo tudi jazzovski glasbeniki, ki bodo igrali v živo, in celo komični vložki. Težimo k temu, da bi ustvarili dogajanje tudi ob pogovoru in branju, da bi se gledalci z avtoricami in avtorji lahko neobremenjeno družili tudi po samem dogodku.«
Z boemskim pridihom
V Salonu z razgledom bodo poskušali ostriti misli, ujeti bistvo duha sodobnega sveta, kot ga zna samo pisana beseda. »V letošnjem ciklu bomo gostili piske in pisce, ki leposlovje krojijo povsem po svoje – z jezikovnimi, formalnimi, žanrskimi eksperimenti, z nepričakovanimi družbenimi analizami, z neizprosnimi etičnimi stališči in ekstremnim humorjem. Vse povabljenke in povabljenec so pripadniki milenijske generacije, a si med seboj ne bi mogli biti bolj različni; z dogodki želimo prikazati natanko raznolikost generacije, ki so jo nekateri odpisali kot izgubljeno ali pa celo kot enoumno, uniformirano, razkazati bogastvo gozda, ki se ga ne da stisniti v kozarec soka,« sta prepričana kuratorja.
Ime Salon z razgledom so izbrali z dobrim premislekom in na pobudo sodelavca iz računovodstva, ki so ga zaradi dobrih idej povabili k soustvarjanju Salona z razgledom: »Zasluge za ime ima v največji meri naš sodelavec Leon Ilić, ki si je zamislil koncept dogodkov. Leon opravlja delo računovodje, sicer pa je državljan sveta in ima tudi veliko ambicijo, da bi v Ljubljani zaživela določena kavarniška, intelektualna kultura z boemskim pridihom. Ima tudi izjemno socialno inteligenco ter organizacijske sposobnosti, zato smo ga povabili k sodelovanju, to pa je več kot upravičil. Predlagal je, da si zamislimo posebno ime. Izhajali smo torej iz oblike, kot jo je zastavil. Pri tem smo se spomnili na naslov klasičnega Fosterjevega romana Soba z razgledom, pa na svetovne razglede Alme Karlin, po kateri je dvorana poimenovana. Ta prostor istočasno ponuja razgled na del Ljubljane, podobno kot to vidimo pri scenografiji pogovornih oddaj. Literarno se želimo razgledovati po mednarodnem prostoru. Ideja salona ima sicer lahko elitistične konotacije, vendar elitizem nikakor ni naš namen.«
“Enfant terrible” srbske književnosti
Da želijo v Salonu z razgledom bralkam in bralcem predstaviti sveže in unikatne literarne glasove, mislijo organizatorji povsem resno. Prvi letošnji gost bo najkontroverznejši pisatelj v Srbiji Vladimir Tabašević. Brezplačni dogodek se bo 7. februarja začel ob 19. uri. »Glede na to, da gre za ta hip najbolj kontroverznega srbskega pisatelja, spali nedvomno ne bomo. Ker dela našega prvega gosta še niso prevedena v slovenščino, bo to seveda tudi priložnost, da se občinstvo z njimi seznani. Tabaševića mnogi uvrščajo v sam vrh sodobnega srbskega romanopisja, obenem pa je tudi 'enfant terrible' tamkajšnjega javnega prostora, ki ga je težko ideološko in intelektualno povsem pozicionirati, njegov eklektični nazor združuje elemente konservativizma, radikalnega levičarstva in ulične subkulture. Zagotovo lahko pričakujemo dosti izhodišč za premislek in provokativnih, za koga tudi neudobno zvenečih pogledov na sodobno resničnost ter pisanje kot tako. Naše mnenje je tudi, da Tabašević ni samo eden najtehtnejših mlajših pisateljev v regiji, temveč skriti dragulj evropske književnosti,« so še besede kuratorjev Muanisa Sinanovića in Ane Schnabl.
Tudi Vladimir Tabašević se že veseli svojega obiska v Sloveniji, predvsem ga zanima, kakšna družba ga čaka v tem ljubljanskem »salonu«: »Pričakujem, da bom spoznal nove, navdihujoče ljudi, ki razmišljajo izven okvirov popularne neoliberalne propagande. Želel bi izmenjati mnenja, ki prevprašujejo, kaj pomeni danes biti pisatelj, v času, v katerem dominira vizualna vsebina. Kaj pomenijo besede danes?«
