Ta grozljiva bolezen je v romanu prekletstvo moškega, ki se pride zdravit v bruseljsko bolnišnico in ki v maniri skrbnega opazovalca v svojih zapiskih poroča o zdravljenju kar iz bolniške postelje. Stvarno poroča o bolezni, počutju, bolečini (ki jo demistificira: »bolečina je brez misli, je natančno opredeljeno telo brez kančka duha«), o napredovanju in izginjanju bolezenskih simptomov, pa tudi o neznosnih negotovostih, strahovih, svojih in tujih. Poroča tudi o drugih bolnikih in o sramotno neustavljivem občutku olajšanja ob ugotovitvi, da je manj bolan kot drugi. In poroča o zdravstveni instituciji, polni dveh vrst zombijev: nebogljenih, pohabljenih bolnikov (»hkrati biti in ne biti«) in njihovih zdravnikov, negovalcev ter vsega drugega osebja, ki brezhibno, skrbno, a povsem odmaknjeno skrbi za to taborišče usihajočih senc.
Avstrija
Komisija ugotovila: Racija na Peršmanovi domačiji je bila nezakonita
