V tokratnem izboru predstavljamo nova dela Richarda Clogga, Sjóna, Tanje Špes, Elif Shafak in Nine Dragičević.

Richard Clogg: Kratka zgodovina Grčije (Založba Univerze v Ljubljani)

Delo o novejši grški zgodovini, ki je v izvirniku prvič izšlo leta 1992, ko je tudi prejelo več uglednih nagrad, v slovenskem jeziku izhaja ob stoti obletnici tako imenovane maloazijske katastrofe, ki je ključno zaznamovala sodobno Grčijo. Monografija, ki med drugim osvetljuje konflikt, ki je po razpadu Jugoslavije vzniknil med Grčijo in današnjo Severno Makedonijo, je plod dolgoletnih raziskav Richarda Clogga, predavatelja na več univerzah in enega vodilnih strokovnjakov za novejšo zgodovino Grčije. 

Sjón: CoDex 1962: Tvoje oči so me videle (Založba Goga)

Eden največkrat nagrajenih in najpriljubljenejših islandskih pisateljev, ki je znan tudi po pisanju besedil za Björk, je med letoma 1994 in 2016 objavil trilogijo CoDex 1962, v kateri se s pridihom znanstvene fantastike in ob obujanju legende o golemu sprehodi od medvojne Nemčije do futuristične sodobnosti. V prvem delu bralec v izmišljenem nemškem mestu sreča skrivnostnega tujca, ki skupaj z naivno mladenko iz gostišča, kamor ga nastanijo, ustvari živega človeka iz gline – tega, ki pripoveduje zgodbo. 

Tanja Špes: Nedaleč stran (Cankarjeva založba)

Kratkoprozni prvenec Tanje Špes, ki je za svoje kratke zgodbe prejela mednarodno nagrado energheia, bralce posrka v distopičen svet skrajnega (samo)nadzora, ki ga vodijo napredni algoritmi. Prvine znanstvene fantastike, kriminalke, antiutopije in grozljivke ob absurdu, satiri, melanholiji in tragediji povezujejo kratke zgodbe, katerim je skupno osredotočanje na človekovo duševnost. Avtorica ob tem v središče postavlja spomin – kako ta določa našo individualno identiteto in povezovanje z drugimi.  

Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves (Sanje)

Priljubljena ter večkrat nagrajena turška pisateljica in doktorica političnih študij Elif Shafak, katere dela so prevedena v več kot 55 jezikov, že več let ne živi v domovini, a se v svojih delih tja pogosto vrača. Avtorica uspešnic Čast, Pankrt iz Istanbula in Tri Evine hčere se v najnovejšem romanu ukvarja z vprašanji identitete, pripadnosti, ljubezni in medgeneracijskih travm. Dogajanje je postavljeno na Ciper, kjer so usodne politične spremembe leta 1974 globoko zarezale v vsakdanjik ljudi.  

Nina Dragičević: Ampak, kdo? (Škuc)

V svoji novi pesniški zbirki se pesnica, skladateljica in doktorica sociologije Nina Dragičević s sodobnimi pesniškimi prijemi in eksperimenti loteva konstrukcije oseb, ki najbolj občutijo represijo dandanašnje družbe. Likov, o katerih piše, je več, v ospredju pa je lik homoseksualca, ki se (še) ni odkril okolici in koleba med dvema osnovnima težnjama: biti prilagojen in izstopiti iz družbenega primeža. Rdeča nit zbirke večkrat nagrajene avtorice je vprašanje kdo?, kdo ustvarja to družbo krožnega terorja.