Eseji, ki se razprostirajo na nekaj več kot stotih straneh, se premikajo po izredno širokem tematskem polju. Tako avtorica piše o poljskem režiserju Krzysztofu Kieslowskem, o beograjski kavarni Kultura, pa o naročanju čaja v tujem jeziku, o jugoslovanski skupini Ekaterina Velika (EKV), o restani rpici oziroma praženem krompirju, pa o poeziji, pismih, vlakih in drevesu. In prav vsak izmed esejev je spisan v svojevrstnem slogu, ki je lasten Anji Zag Golob in ki ga lahko zdaj poimenujemo že kar zaggolobovski slog. To pa zato, ker je avtorica – po letih pisanja kolumn, poezije in drugih besedil – združila vse svoje znanje pisanja in ustvarila svoj način pripovedovanja ter predajanja misli bralcem, sočasno pa izmojstrila svoj pripovedovalski slog.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo