Kot smo že poročali, se je občina Vrhnika umaknila iz kroga podpornikov Cankarjeve nagrade, ene izmed osrednjih slovenskih literarnih nagrad, ki so jo leta 2019 v spomin na Ivana Cankarja ter kot poklon sodobni slovenski književnosti skupaj ustanovili Slovenski center Pen, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU. Toda še pred tem, sredi poletja, je pri uradu za intelektualno lastnino vložila prijavo za registracijo istoimenske znamke – ne da bi o tem obvestila ustanovitelje, s katerimi je takrat sicer še sodelovala pri podelitvi nagrade. Omenjene ustanove so danes ob tem izrazile »presenečenje in zaskrbljenost«, napovedale pa tudi, da bodo zoper registracijo vložile uradni ugovor.
Kakor so nam zatrdili z vrhniške občine, se za prijavo registracije znamke niso odločili iz kakšnega posebnega razloga, temveč je šlo bolj za »poskus, ali je tako znamko sploh mogoče zaščititi«, zlasti glede na to, da pri nas že tudi sicer – na primer v šolah – obstajajo Cankarjeve nagrade in priznanja; na naše vprašanje, zakaj o tem niso obvestili ustanoviteljev nagrade, so pojasnili, da se jim to »ni zdelo potrebno«, saj lahko prijavo za registracijo neke znamke vloži čisto vsak in se o tem ni dolžan posvetovati z nikomer. »Pri tem nismo imeli nikakršnih slabih namenov,« so še zagotovili ter pristavili, da tudi po razhodu z ustanovitelji Cankarjeve nagrade ne bodo imeli prav nič proti, če bi želeli ti »v ne preveč verjetnem primeru uspešne registracije« še naprej uporabljati njeno dosedanje ime.
»Nepotrebno ogrožanje«
Čeprav so na vrhniški občini poudarjali, da so bili od samega začetka glavni podporniki nagrade, saj je bil njen denarni del (letos je ta znašal 8000 evrov) financiran »zgolj iz občinskega proračuna«, ob tem pa je občina brezplačno omogočala tudi prostor za izvedbo zaključne prireditve, pa ustanovitelji pripominjajo, da to nikakor niso bili edini stroški podeljevanja nagrade. »Če bi sledili logiki, da ima donator pravico do blagovne znamke, bi lahko enako zahtevali tudi drugi sponzorji in donatorji, kar bi bilo seveda vsebinsko in pravno neutemeljeno,« je v današnji javni izjavi zapisal upravni odbor Cankarjeve nagrade. »Z vložitvijo prijave je občina po nepotrebnem ogrozila ugled in delovanje ene izmed najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad ter si poskušala prisvojiti intelektualno delo številnih sodelavcev, ki so nagrado soustvarjali skozi leta.«
»Žalostno je, da je občina zavlačevala z odločitvijo o nadaljnji podpori nagradi in prijavo blagovne znamke opravila brez obvestila soustanoviteljem, očitno v upanju, da bo dejanje ostalo neopaženo,« je še pristavil upravni odbor, ki bo proti registraciji vložil ugovor. »Veseli smo, da slovenski pravni red omogoča, da se lahko takšna – tudi moralno sporna – dejanja pravočasno razjasnijo in preprečijo.«
Časa za ugovor dovolj
Občina je kot razlog za umik iz nagrade navedla njeno domnevno prešibko odmevnost oziroma slab obisk zaključne slovesnosti, ustanoviteljem pa je svojo potezo utemeljila z vsebino nastopa letošnje častne govornice Mojce Kumerdej, sicer Cankarjeve nagrajenke leta 2023, ki je kritično spregovorila o odnosu dela slovenske politike do kulture v času referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. »S podporo nagradi smo želeli počastiti kulturo v najširšem pomenu – scenaristi prireditve pa so ta prostor izrabili za politično obračunavanje, ne pa za poklon velikemu slovenskemu književniku ter slovenski umetnosti,« je tako pojasnil župan Daniel Cukjati. Potrdil je tudi, da so si zato zaželeli več besede pri podeljevanju nagrade in oblikovanju programa podelitve, vendar pa se ustanovitelji niso strinjali s predlogom, da bi občina sodelovala pri sestavljanju strokovne žirije in izbiri častnega govornika – kar je bil nazadnje dejanski povod, da se je nadaljnjemu sodelovanju pri nagradi odrekla. Vrhniška občina je ob umiku napovedala še, da bo znesek, ki ga je doslej namenjala Cankarjevi nagradi, ohranila v svojem proračunu za prihodnji dve leti, vendar pa ga bo podeljevala »pod svojimi pogoji«.
Občina Vrhnika je prijavo za registracijo znamke Cankarjeva nagrada vložila 17. julija letos, ta pa je bila nato objavljena 30. septembra v Biltenu za industrijsko lastnino; prijava znamke se med drugim nanaša na izdajanje knjig, besedil in elektronskih publikacij, izvajanje kulturnih prireditev, delavnic in slovesnosti, pa tudi organizacijo in vodenje slovesnih podelitev nagrad. Ugovor zoper registracijo znamke je mogoče vložiti v treh mesecih od dneva njene objave, na podlagi tega ugovora pa potem urad za intelektualno lastnino začne postopek, v katerem se ugotovi, ali je ta utemeljen; urad nato prijavo znamke delno ali v celoti zavrne ali pa nadaljuje postopek njene registracije.
