Strokovna žirija, ki jo sestavljajo Mateja Pezdirc Bartol, Igor Divjak, Diana Pungeršič, Tomaž Toporišič in Lucija Mandić, je že razglasila pet del, nominiranih za letošnjo Cankarjevo nagrado, namenjeno najboljšemu izvirnemu literarnemu delu, ki je bilo v minulem letu v knjižni obliki izdano v slovenskem jeziku. To so roman Ajde Bračič Kresničevje, »hibridni esej« Nemogoče Nine Dragičević, roman Dohtar in Povodni mož Aljoše Harlamova, fantastični roman če se ne vrneš Anje Radaljac in pesniška zbirka Nekje notri je uho Tine Volarič.
Cankarjevo nagrado so leta 2019 kot poklon velikemu književniku ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani. Prejme jo lahko delo s katerega koli področja, kjer je ustvarjal Ivan Cankar – pesniška zbirka, roman, drama ali zbirka kratkih pripovedi ali esejev. Letos jo bodo podelili 27. maja v Cankarjevem domu.
Preplet ravni in žanrov
Za romaneskni prvenec Ajde Bračič Kresničevje, ki je izšel pri LUD Literatura, je žirija zapisala, da se razpira na več ravneh; odlikujeta ga »prepričljiv slog pisanja in žanrska odprtost«, saj se v njem prepletajo družinska saga, dokumentarni elementi, različni fantastični motivi, prvine kriminalke, proti koncu pa v ospredje vse bolj stopa še ekološka problematika. Ob vsem tem je to roman, v katerega so ujeta temeljna spraševanja o izvorni krivdi, bolečini, obžalovanju in odpuščanju, so še dodali.
Nina Dragičević medtem s knjigo Nemogoče (ta je izšla pri Beletrini) vzpostavlja premislek o sistematičnem izbrisu slovenskih skladateljic iz kolektivnega spomina skozi rahlo nenavadno, a tudi skrajno prepričljivo avtorsko kombinacijo eseja, pripovedi, dokumentarnega gradiva in poetičnih intervencij. »To je dragocena knjiga, ki na novo vzpostavlja zgodovino,« ugotavlja žirija. »Odlikujeta jo kritična ostrina in hibridna forma, ki širita meje literature in teorije.«
Zgodovinska kriminalka Dohtar in Povodni mož Aljoše Harlamova (izšla je pri založbi Goga) po mnenju žirije v slovenski literarni prostor vnaša svež in vznemirljiv žanrski hibrid. Roman ponudi fiktiven vpogled v kanonično obdobje slovenske literarne zgodovine, prvo polovico 19. stoletja, kamor umesti kriminalno preiskavo, ki jo vodi France Prešeren (»Dohtar«) sredi pisanja Krsta pri Savici; avtor s humorjem prepleta zgodovinsko snov, žanrske zakonitosti kriminalke, teorije zarote, literarne uvide in parodijo.
Širjenje pogleda
Znanstvenofantastična pripoved če se ne vrneš Anje Radaljac (založba Litera) razpre časovno ne tako oddaljen distopični svet v času po vojnem uničenju, popolni degradaciji okolja in vrsti energetskih, prehranskih, zdravstvenih in migracijskih kriz, ko je človeška skupnost na skrajni preizkušnji. »Zrelo delo, ob katerem si je ob vsej nevzdržnosti sedanjosti le mogoče zamišljati vzdržno prihodnost,« med drugim ugotavlja žirija.
Pesniška zbirka Tine Volarič Nekje notri je uho, tudi ta je izšla pri založbi Goga, v svoje središče ne postavlja klasičnega antropocentričnega subjekta, ampak jo po besedah žirije preveva občutek »predajanja svetu, ki človeka presega«. Pri tem v izvirni govorici igrivo presega konvencije in z onomatopoetičnimi pesniškimi sredstvi v svoj jezik vključuje tudi govorico rastlin, živali ter narave. »Zbirka že z naslovom implicira, da notranje uho ni le njeno, je del širšega kozmosa.«