V četrtek zvečer je bila galerija Zala v Stari Ljubljani skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so želeli videti razstavljena dela Boštjana Jurečiča.
Gre za sedem slik z naslovom Homo spektralis, v okviru drugega dela razstave Spektralne študije, ki se je lani zgodila v galeriji Društva ljubljanskih likovnih umetnikov. Pravijo, da se želi umetnik s svojimi slikami približati »rothkovski« barvni logiki; a, kot je zapisal Miklavž Komelj, nikakor ne v smislu posnemanja Marka Rothka, ampak v smislu tonske izenačitve barvnih kontrastov. »Težnje po približevanju taki barvni logiki ne gre razumeti v smislu približevanja neki že izdelani shemi. Ravno nasprotno, slikar raziskuje, zakaj ponovitve niso mogoče. Noče poskušati ponavljati že znanih likovnih učinkov, ampak ga zanima, kako se v slikovnem polju vzpostavlja napetost s tem, ko je nekaj obenem kontrastirano in izenačeno,« je prepričan Komelj.
V vsakem primeru je ogled razstave modernega slikarja, ki je študij slikarstva na ALU zaključil z diplomo pri profesorju Gustavu Gnamušu leta 1998, v svojih prejšnjih življenjih oziroma karierah pa je bil roker, didžej, organizator koncertov, ekonomist in še kaj, zdaj pa je redno tudi novinar, zanimiva izkušnja. Morda ne ravno tradicionalno praznična, a ravno zaradi tega še bolj obvezna.
