Prijateljstvo na preizkušnji
Avtorica scenarija in režiserka Saška Rakef izhaja iz preproste situacije – prepira med prijateljema Laro in Igorjem – in jo razpne v izkušnjo, ki jo otroci z igralcema dobesedno prehodijo. Gledalci se pod vodstvom igralcev podajo v gozd; resnični prostor se preplete z vnaprej pripravljenim zvočnim krajinskim zemljevidom, drobnimi instalacijami in nalogami, ki z očmi igre odpirajo čustva: od tekmovalnosti do sprave. Namen je jasen: ustvariti varen prostor, kjer je dovoljeno biti jezen, žalosten – in iz tega spet najti pot k drugemu. Kot pravi Rakefova, je otroška sreča zelo velika, a »tudi žalost je globoka – polna vprašanj«; prav zato predstava ne išče hitrih odgovorov, temveč omogoča, da jih otroci začutijo in premislijo v gibanju.
Gozdna olimpijada z jezikavimi zajci
Zgodba se poigrava z duhovito premiso: med mahom in praprotjo se kuha gozdna olimpijada. Nekdanji prijatelji, »zajci in praproti«, zdaj skregani do konca, sklepajo stave, postavljajo preizkušnje in navijajo »na življenje in smrt«. Iz komičnih zapletov rastejo resne teme – tekmovalnost, krivica, opravičilo, pogum – ki jih predstava odmerja v ritmu otroške pozornosti: kratkih prizorov, telesnih iger, skupnih odločitev.
K ritmu pripomore tudi glasba Ingrid Mačus, ki zgradi zvočno sliko iz »hišnega orkestra« gozda: fanfar praproti, rahlo razglašenih inštrumentov in presenetljivih najdb, od zajčjega rapa do praprotnega marša poguma. Zvočnost se giblje med teksturnim čustvenim slikanjem in jasnimi, nalezljivimi melodijami, ki poslušalce mestoma povabijo tudi na ples.
Jezik, ki zdrži igro in čustva
Nad zapisom scenarija je bedela svetovalka za jezik Mateja Juričan, ki poudarja, da predstava velike teme odnosov razpira z enostavnimi besedami in razigranimi prebivalci gozda. »Navihana, zabavna in pomirjajoča – ne zato, ker bi ponujala odgovore, temveč ker pokaže bistvo odnosov.« Gre za redko vrsto »družinske predstave«, ki ne podcenjuje nikogar: otrokom pusti igro in vprašanja, odraslim pa diskretno ponudi orodja za pogovor.
V predstavi igrata Ajda Pirtovšek in Tines Špik, glasove v zvočni igri pa med drugim prispevajo Mojka Končar, Petra Štibelj, Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Ana Tereza Perko, Luka Maslaković ter mladi interpretki in interpreti. Soavtorica scenarija je Nina Kokelj, zvočno oblikovanje podpisuje Urban Gruden, oblikovanje prostora in ilustracije pa Lucija Zucchiati.
Predstava nastaja v produkciji gledališča ŠKUC in 3. programa Radia Slovenija Ars, omogočata pa jo ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.
