V Portorožu so ravnokar sklenili filmski festival s podelitvijo nagrad vesna. Posebej se je veselila filmska ekipa drame o odraščanju Kaj ti je deklica, ki se lahko pohvali s petimi vesnami, in sicer za najboljši celovečerec in najboljši zvok. »Film je zaradi izrazitega filmskega jezika, ki gradi na premišljenem prepletanju igre, zvoka in kamere, edinstveno estetsko doživetje. Prek vpogleda v eksistencialno kompleksnost najstništva, film prepričljivo in skrbno premišljeno razgrne širok spekter večnih tem – od prijateljstva, ljubezni in spolnosti do solidarnosti in izdaje,« se je glasila utemeljitev žirije. Obenem se je izkazala tudi igralska ekipa filma Kaj ti je deklica. Za glavno žensko vlogo je nagrado prejela Jara Sofija Ostan, Mina Švajger za stransko žensko vlogo ter Saša Tabaković za najboljšo stransko moško vlogo. Najboljši film po glasovnicah občinstva pa je postal dokumentarec Ko pridem ven Metoda Pevca, ki se odvija v osrednjem slovenskem zaporu na Dobu.

Elegantno o otroškem upanju

V igralski kategoriji je led iz drugega tekmovalnega filma prebil Islandski igralec Ólafur Darri Ólafsson, ki si je za svoj nastop v Skritih ljudeh Mihe Hočevarja prislužil kipec za najboljšo glavno moško vlogo. Tako je o njem dejala žirija: »V filmu pretanjeno upodobi moškega, ki je izgubil oporo, pri čemer spretno manevrira med komičnim in tragičnim, hkrati pa ohranja dosleden in natančen igralski slog. S svojo nevsiljivo prisotnostjo gradi močno čustveno vez med likom in gledalcem.«

Za najboljšo režijo je vesno prejela Petra Seliškar, in sicer za svoj dokumentarec Gora se ne bo premaknila, ki spremlja tri brate, kako v makedonskih gorah vsako leto skrbijo za družinsko čredo. Film je slavil tudi z najboljšo montažo. Kot najboljši dokumentarec tekmovalne sekcije se je sicer izkazal Mož s Slamnikom Urbana Zorka, ki govori o nenavadni življenjski zgodbi Hinka Smrekarja. Iz scenarističnega vidika je žirijo najbolj prepričal animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta, ki je postal tudi najboljši animirani film: »Scenarij, ki elegantno obuja otroška upanja in strahove, obravnava tudi izgubo in moč medgeneracijskih družinskih vezi. To počne z lahkotnim pridihom in dojemanjem otroškega pogleda na svet.«

Zdi se mi, da prehajamo v fazo kontinuirano dobrega obdobja z močnimi avtorskimi izrazi. Tega se nadejam tudi v prihodnjih letih, v sektor je namreč prišlo veliko število novih ustvarjalcev različnih generacij.

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra

Sveži ustvarjalni val

Drzen celovečerec Fantasy režiserke Kukle govori o treh samosvojih prijateljicah, ki ne pristajajo na uveljavljene družbene norme. Pomembna prelomnica v zgodbi je, ko jim pot prečka transspolna ženska Fantasy. Filmska pripoved si je prislužila vesno za najboljšo izvirno filmsko glasbo, scenografijo, kostumografijo in masko, kot tudi nagrado za posebne dosežke za izvirnost, ambicioznost in pogum, ki zaznamujejo fikcijski svet filma. Kot pravi utemeljitev: »Režiserka Kukla in direktor fotografije Lazar Bogdanović ustvarita hipnotično vizijo sveta v nastajanju, kjer élan vital ne le postavlja pod vprašaj tradicijo, ampak preoblikuje materialne, zvočne in vizualne sledi preteklosti, ki preganjajo sedanjost, v silo obnove, ki učinkuje skozi vsakdanje delovanje junakinj.«

Letos je imela žirija precej težko nalogo, saj je festival tvorila močna konkurenca domače filmske ustvarjalnosti. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je prepričana, da se nam za slovenski film ni bati. »Celotna kinematografija vendarle napreduje in seveda, ker na leto vseeno posnamemo številčno relativno nizko število filmov, se včasih zdi, da prihajajo filmi v različnih valovih, in se kakšno leto nabere res ekstremno močna letina, kakšno leto mogoče malo manj. Ampak zdaj se mi zdi, da prehajamo v fazo kontinuirano dobrega obdobja z močnimi avtorskimi izrazi. To si nadejam tudi v prihodnjih letih, v sektor je namreč prišlo veliko število novih ustvarjalcev, ki so različnih generacij.« 

Številne nagrade

Dokumentarec Fiume o morte! si je prislužil vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo kot tudi za najboljšo fotografijo. Najboljši kratki igrani film letošnje festivalske edicije je postal Smrt – uvod za začetnike: priročnik s predpisi, normativi in uporabnimi namigi režiserja Martina Horvata. Najboljši študijski film je Arahnofobija režiserke Melite Sandrin. Vesno za posebne dosežke si je prislužil tudi celovečerni dokumentarec OHO film Damjana Kozoleta. Žirija je o njem sklenila: »Ponuja poglobljen vpogled v pomemben del slovenske umetniške zgodovine in hkrati služi kot navdih za sodobne in prihodnje generacije ustvarjalcev, kjer meje med mogočim in nemogočim postanejo poligon za umetniško izražanje.« 

Priporočamo