Z odprtjem dveh razstav se je sinoči v Ljubljani začel 26. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki bo ponudil še raznovrsten nabor koncertov, literarnih dogodkov, performansov, filmskih projekcij in druženj. Proti koncu tedna bodo Rdeče zore obarvale tudi Maribor, in sicer s tremi večeri uprizoritev priznanih ženskih avtoric, v Ljubljani pa bo pester program trajal do nedelje, ko se bo festival sklenil z veganskim brunchem v Placu in odprtim treningom ženskega kontaktnega športa na kotalkah (tako imenovani roller derby). V soboto, na dan žena, bo na ljubljanskem Kongresnem trgu tradicionalni protest pod sloganom »Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice«, še dan prej, v petek, pa bodo v Pionirskem teatru podelili znamenito »neslavnostno nagrado« bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta.
Obe festivalski razstavi sta na ogled na Metelkovi: galerija Nočna izložba Pešak gosti postavitev Orgija pikslov Lenče Malec, ki združuje estetiki pornografije in pixel arta, dveh izraznih polj, ki ju povezuje degradacija podobe ter njena nenadzorovana distribucija onkraj meja kapitala in avtorstva, galerija Alkatraz pa razstavo Moje življenje je dlakava zgodba, drugič, ki si jo je avtorica Lea Culetto zamislila kot poigravanje s pomenom telesnih dlak in njihove družbene (ne)sprejemljivosti. Filmski spored bo v petek v Slovenski kinoteki med drugim ponudil kratki vampirski kvir film Olgine oči (režija Sarah Carlot Jaber), britanski dokumentarec Ne moremo narediti veliko (Erica Monde), ki izpostavlja družbeno ignoranco do ženskega (reproduktivnega) zdravja, in švedski kratki film Vesoljska lezbična fisting opereta na Veneri (Lasse Langström), ki odpira vprašanja seksualne svobode in užitka – te teme pa še poglabljata francoska poetična raziskava Spolna fluidnost in dokumentarec o etični produkciji pornografije Nekaj posebnega (Gabriel Gutierrez Morales). V Klubu Tiffany bodo v soboto sledili še eksperimentalni kratki filmi na temo opolnomočenja žensk.
Feminizem ni kletvica
Cilj festivala Rdeče zore je odpreti javni prostor, namenjen druženju in izražanju žensk ter nebinarnih, trans in kvir oseb. »S programom želimo raziskati meje naših reprezentacij; ne le naših bojev ter strahov, temveč tudi trenutkov sreče, praznovanja, povezanosti, ki se prepletajo in tvorijo naša življenja in skupnosti. Festival uporabimo kot prostor za praznovanje našega dela, dosežkov in predvsem naše skupnosti. S takim načinom ne dajemo samo prostor različnim oblikam umetniškega izražanja, ampak prikažemo življenje in življenjska izražanja v vseh mnogoterostih, brez predsodkov, obenem pa se trudimo pokazati alternativne možnosti bivanja, razmišljanja, življenja,« povesta članici festivalske ekipe Saša Nemec in Ana Grobler.
Feminizem ni kletvica ali grda beseda, ki bi se je bilo treba bati, sta še prepričani: »Patriarhat ni škodljiv samo za ženske in osebe, ki se poistovetijo z besedo ženska, ampak tudi za moške, saj jih ukaluplja v stereotipe, hkrati pa dokazano privede do stereotipizacije spolov in spolnih vlog, seksizma, mizoginije, homofobnosti in v skrajnih oblikah tudi do nasilja. Feminizem temu ostro nasprotuje, saj se bori za pravičnejšo družbo ter stopa v bran marginaliziranim članom družbe.«
Koga bo zbodla letos
Antinagrada bodeča neža že enajsto leto zapored opozarja na seksističen ali kakor koli sovražen govor v javnosti. V spletnem glasovanju za najbolj seksistično izjavo so tokrat sodelovale 504 osebe, med dvajsetimi predlaganimi izjavami pa se jih je v ožji izbor uvrstilo pet. Avtorji teh zdrsov so z različnih vetrov: to so urolog Ljubo Breskvar, digitalni ustvarjalec Dino Hajderović, literarni zgodovinar in predavatelj na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru Igor Saksida, nekdanji predsednik uprave Darsa David Skornšek, družbo pa jim dela evropska poslanka, izvoljena na listi SDS, Romana Tomc. »Žal opažamo, da se sovražni govor širi, predvsem zaradi pomnoževanja, ki ga je lahko deležen preko spletnih medijev in družbenih omrežij, tudi takšnih, ki niso zavezani novinarskemu etičnemu kodeksu, občinstvo pa jih dandanes dojema kot prave medije in tam objavljene izjave razume kot resnične ali relevantne.«
Petkovo razglasitev v Pionirskem teatru na Miklošičevi bo gostil kolektiv Fem TV; zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo. Sogovornici opozarjata, da je ravno slednje podatek, ki bi si ga nominiranci lahko bolje zapomnili: »Zanimivo je, da se ob prejemu antinagrade obregnejo bodisi ob Rdeče zore bodisi ob portal Spol.si; nihče si očitno ne zapomni, da izjave, nominirane za bodečo nežo, izbere publika, enako kot končno dobitnico.«
