Ameriški pisatelj, dramatik in scenarist Tony Kushner je znan tako po svojih odrskih delih kakor po vrsti uspešnih filmskih sodelovanj (denimo s Stevenom Spielbergom), njegovo najbolj prepoznavno – in znamenito – besedilo pa še danes ostaja epska drama Angeli v Ameriki, napisana in krstno uprizorjena v dveh samostojnih delih (1991–1992), za katero je prejel vrsto nagrad (med njimi Pulitzerjevo nagrado za dramatiko leta 1993 in dve nagradi tony za najboljšo dramo), obveljala pa je tudi za eno od prelomnic v zgodovini ameriške dramatike – delno zaradi vznemirljivih dialogov in večplastnih likov, delno zaradi neposredne obravnave nekaterih najbolj žgočih vprašanj ameriške družbe tistega časa. Igra s podnaslovom »gejevska fantazija o nacionalnih temah« namreč prepleta intimne zgodbe in politične dogodke ter realnost s fantastičnim, pri čemer v ospredje postavi usode homoseksualcev v času aidsa: uprizarja torej dogajanje v drugi polovici 80. let v ZDA, ko so na oblasti Reaganovi republikanci, hladna vojna se bliža koncu, virus HIV pa je sinonim za gotovo smrt – ki pa v očeh širše družbe preti zgolj gejem in narkomanom.

Oba dela drame, Tisočletje se bliža in Perestrojka, sta na gledaliških odrih že v prvih letih doživela odličen odziv, in čeprav je njuna skupna postavitev na Broadwayu trajala okoli sedem ur, ni bila zato prav nič manj uspešna; po številnih gostovanjih in uprizoritvah drugod po svetu so dramo leta 2003 priredili tudi v televizijsko mini serijo. Pri nas Angeli v Ameriki doslej še niso bili uprizorjeni (čeprav je bil prvi del v knjižni obliki objavljen že leta 2001 v antologiji Ameriška drama dvajsetega stoletja), v prevodu Mihe Avanza ter režiji Ivice Buljana pa bodo zdaj prvo slovensko postavitev dobili v sredo ob 17. uri v Mini teatru. S to predstavo Buljan nadaljuje svoje raziskovanje gledaliških »odmevov preteklosti«, ki ga je začel z uprizoritvama Vsi ptice Wajdija Mouawada in Turingov stroj Benoita Solèsa.

Freska ameriške družbe

»Gre za dramo, ki velja za najbolj reprezentativno, po mnenju mnogih pa tudi za najboljšo ameriško gledališko igro zadnjih desetletij,« pojasni dramaturginja uprizoritve Diana Koloini. »Takšen sloves seveda ni samoumeven in že sam po sebi nekaj pomeni. Gre namreč za eksplicitno gejevsko dramo, saj med liki v njej prevladujejo geji in njihovi problemi – a tako je le na prvi pogled, kot je tudi aids samo na prvi pogled bolezen, ki pesti predvsem geje ali pa narkomane. Kaj hitro se torej pokaže, da so vprašanja in težave, s katerimi se spopadajo Kushnerjevi gejevski liki, docela univerzalni, in tako igra sledi logiki, po kateri je mogoče tisto pravo podobo nekega sveta še najbolj natančno ujeti prek marginalne skupine, ki se sooča z nekim specifičnim problemom, v tem primeru epidemijo aidsa, ki pa je zgolj neke vrste simptom vseh protislovij ameriške družbe oziroma sodobne družbe sploh.«

Posebnost besedila je, da je napisano za osem igralcev oziroma igralk, od katerih vsak odigra več likov – teh je skupno 23, med njimi pa je tudi eden, ki je oblikovan po resnični osebi; to je pokvarjeni desničarski odvetnik in politični svetovalec Roy Cohn, tesno povezan z vzvodi največje moči v državi, hkrati pa zakrit homoseksualec ... Igra ga Robert Waltl, ki dramo vidi predvsem skozi vprašanje vzpostavljanja skupnosti, ki lahko doseže spremembe. »Morda je glavno sporočilo te igre, da se v življenju soočamo s težkimi izzivi ter da lahko s skupnim delom, solidarnostjo in empatijo te izzive tudi premagamo.« Nastopili bodo še Domen Valič, Barbara Vidovič, Saša Pavlin Stošić, Nina Violić, Timon Šturbej, Nejc Cijan Garlatti in Petja Labović; scenograf uprizoritve je bil Aleksandar Denić, kostumografka Ana Savić Gecan, skladatelj pa Mitja Vrhovnik Smrekar.