V ljubljanski operno-baletni hiši bodo nocoj premierno uprizorili balet Hamlet, ki ga je po tragediji Williama Shakespeara ter na glasbo Čajkovskega in Saint-Saënsa koreografiral in režiral Leo Mujić. Foto: Darja Štravs Tisu
Klasika v neogotski maniri
Nocoj bo na odru SNG Opera in balet Ljubljana premierno zaživel balet v dveh dejanjih Hamlet po tragediji Williama Shakespeara ter na glasbo P. I. Čajkovskega in C. Saint-Saënsa. Koreografsko in režijsko ga je postavil mojster pripovednih baletov Leo Mujić, orkester bo vodil hišni dirigent Ayrton Desimpelaere.
Pripovednost in pripovedni okvir sta bila vedno pomemben del baletne umetnosti ter ena njenih prepoznavnih značilnosti, ugotavlja hrvaška balerina Mihaela Devald Roksandić, avtorica knjige Plesati književne klasike,v gledališkem listu novega baleta Hamlet, ki ga bodo nocoj premierno izvedli v ljubljanski operno-baletni hiši. Klasični balet je namreč tesno povezan z zgodbo in poleg virtuoznosti plesnih delov občinstvu prinaša čustva, izraznost in (večinoma) pravljične vsebine. Pripovednost v baletni umetnosti se je začela sicer izraziteje razvijati v 18. stoletju, ko je francoski plesalec, koreograf in plesni teoretik Jean-Georges Noverre, znan tudi kot »Shakespeare plesa«, v plesno umetnost uvedel novo obliko – ballet d'action. Menil je, da balet ni in ne more biti zgolj dekorativna prvina opernih predstav.
Leo Mujić, koreograf in režiser Hamleta, baleta v dveh dejanjih, ki bo nocoj premierno uprizorjen v ljubljanski operno-baletni hiši. Foto: Darja Štravs Tisu
