Branislav Nušić (1864–1938) velja za enega najbolj priljubljenih srbskih avtorjev vseh časov – pisal je črtice, novele, feljtone, humoreske ter socialnozgodovinske drame, toda v zgodovino se je najbolj prepoznavno zapisal z jedkimi političnimi oziroma socialnimi komedijami, v katerih je s humorjem obdeloval človeški pohlep in večno slo po oblasti. Številne med njimi ostajajo priljubljene še danes, kot so recimo Narodni poslanec, Gospa ministrica in Žalujoča družina; mednje spada tudi njegovo zadnje dramsko besedilo Pokojnik, ki ga bodo v režiji Ivana Plazibata nocoj ob 20. uri premierno uprizorili na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. »Nušića pri nas že kar dolgo nismo igrali. Zanj bi lahko, podobno kot za njegovega sodobnika Ivana Cankarja, dejali, da je bil izjemen poznavalec svojega naroda in da so njegova dela tudi zato danes še vedno živa in aktualna,« razmišlja Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja te gledališke hiše.
Kot je dodala direktorica, ustvarjalna zasedba besedila (prevod Mileta Klopčiča je posodobila Maja Cerar) med pripravo predstave ni kaj dosti spreminjala, kar po njenih besedah tudi kaže na njegovo ustreznost današnjemu času. »Komedija Pokojnik je bila na slovenskih odrih uprizorjena že kmalu po svojem nastanku leta 1937 in je na repertoarjih dokaj redno vztrajala vse do 70. let,« pa pojasnjuje dramaturginja uprizoritve Petra Pogorevc. »Postavljena je v obdobje Kraljevine Jugoslavije in govori o stanju v njej, denimo o povezanosti med kapitalom, oblastjo ter mediji – vendar pa s tem, ko obdeluje pohlep, laži, prevare in častihlepnost, ki jih ustvarja kapitalistični sistem, tudi srhljivo natančno razpira obrise sodobnosti.«
Prepoznavni horizont
Igra je umeščena na presečišče komične in socialne satire, za svoj predmet pa si jemlje nemoralo in pokvarjenost, kot se izkazujeta v usodi protagonista Pavleta, ki ga pomotoma razglasijo za mrtvega. Ko se Pavle (igra ga Branko Jordan) po daljši odsotnosti vrne v domače okolje, šokiran ugotovi, da je izgubil vse: ženo, dom, premoženje, celo svoje znanstveno delo. Vse to so si prilastili zakoniti in manj zakoniti »dediči«, ki so trdno odločeni, da bodo pridobljeno imetje tudi obdržali – če pa se bo »pokojnik« želel vrniti med žive, ga bodo s skupnimi močmi razglasili za norca ali zločinca. Kot je dodal režiser Ivan Plazibat, je moralni horizont v igri precej podoben današnjemu. »V osnovi je to zgodba o človeku, ki se mu zgodi krivica, a verjame, da bo na koncu vendarle vse prav – kar pa se ne zgodi. Toda kljub temu trpkemu sporočilu vseeno nismo smeli pozabiti, da gre za komedijo.«
Nastopa obsežna igralska zasedba, med drugimi so v njej Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Bernarda Oman in Gašper Jarni, za likovno podobo so poskrbeli scenografka Urša Vidic, kostumografka Tina Bonča ter oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, avtorstvo izvirne glasbe pa podpisuje Laren Polič Zdravič.
